Depresija je bolezen, ki še vedno ostaja skrita med štirimi stenami in o kateri se premalo govori. A z nami je o boju z depresijo odprto spregovoril Leon Čebašek. "Ko sem bil star 19 let, je oče naredil samomor. Takrat sem kot najstarejši sin postal odgovoren za 10-hektarsko kmetijo. Ob tem pa sem imel tudi redno službo. Zaradi vseh teh stvari sem bil preobremenjen. Kasneje so me prisilno odpeljali na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico Begunje," je povedal.
Bitko z depresijo pa je bila tudi Andreja Arhar, nekoč tajnica, ki je rada hodila v službo. "Ko sem zbolela za depresijo, sem se zdravila štiri mesece. Ko sem se vrnila v službo, so me premestili na drugo delovno mesto." Ko je kasneje zanosila, ji je psihiatrinja predlagala invalidsko upokojitev.
Pri obeh sogovornikih je depresija močno vplivala na potek njunega življenja, trpelo je tako družinsko življenje kot kariera.
Dlje časa trajajoči občutki tesnobe, potrtost, žalost, zlasti pa samomorilne misli - vse to so znak, da si moramo poiskati psihološko pomoč. "Depresija oziroma anksiozna motnja. V očeh zdravnikov to postane takrat, ko je izražena do dobolj velike mere, da začne ovirati delovanje tega bolnika," je pojasnil poudarja specialist psihiatrije na UKC Ljubljana dr. Jurij Bon.
Izjemno pomembna je podpora svojcev in društev
Zdravljenje depresije in nato vrnitev v vsakdanje življenje sta dolgotrajna in težka procesa, zato je podpora tako svojcev kot društev izjemnega pomena. "Nekateri pridejo zgolj zaradi osamljenosti, ki je pomemben dejavnik depresije. Ponujamo jim druženja, razne tečaje v katerih pridobivajo nova znanja," je dejal predsednik Nacionalnega združenja za kakovost življenja Ozara Bogdan Dobnik.
Kar tretjina zaposlenih v Sloveniji se v službi ne počuti dobro, večina zato ker so časovni pritiski in preobremenitve preveliki, kar neredko pelje v izgorelost. Umik iz delovnega okolja je dober ukrep, a ne zadosten. "Pomembno je, da v tem času, če je le mogoče, ponudimo psihološko podporo, psihoterapevtsko svetovanje in aktivacijo, da oseba, ko je dobro, najde ravnovesje," je opozarila dr. Anja Plementaš Ilješ iz UKC Ljubljana.
Pomembno je, da imajo delodajalci posluh za zaposlene, ki se borijo z depresivnimi motnjami ali izgorelostjo, in da zagotovijo zdravo delovno okolje. Še bolj pa je pomembno, da si ob dlje časa trajajočem slabem počutju, posamezniki poiščejo strokovno pomoč.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.