Abas: Dokumenti so izraelski

Največja razkrita tajna korespondenca v zgodovini bližnjevzhodnega konflikta kaže, da so bili Palestinci pripravljeni Izraelu prepustiti skorajda vsa zasedena ozemlja razen vzhodnega Jeruzalema, kjer so najpomembnejši sveti kraji vseh treh religij Knjige.

Administracija palestinskega predsednika Mahmuda Abasa je po navedba Al Džazire leta 2008 Izraelu predlagala priključitev velike večine naselij, ki jih je judovska država v Jeruzalemu in njegovi okolici zgradila po letu 1967, je v nedeljo razkrila katarska televizija Al Džazira. Informacija temelji na prepisu pogovorov, ki so 15. junija 2008 ob asistenci Condoleeze Rice potekali med Palestinci in Izraelci, ki jim je tedaj načeloval Ehud Olmert.

Glavni palestinski pogajalec Saeb Erekat je leta 2008 izraelskim pogajalcem dejal: ''Tak predlog je v palestinsko-izraelski zgodovini prvič uradno podan. 

Izrael je ponudbo zavrnil kot neprimerno, ker po njej judovska država ne bi dobila enega naselja v Jeruzalemu, večje naselbine blizu mesta Ma'ale Adumim in nekaterih drugih na zahodnem bregu. ''Predlog nam ne ustreza, ker ne upošteva naših zahtev,'' je tedanja izraelska zunanja ministrica Cipi Livni dejala palestinskim pogajalcem.

Leta 2010 je po poročanju Al Džazire Erekat v pogovoru s svetovalcem predsednika Obame Davidom Halom dejal, da si ''Izraelci želijo rešitev z dvema državama, a nimajo zaupanja. Želijo jo bolj, kot si mislite, včasih še bolj kot Palestinci. Kar je v tistem dokumentu, jim daje največji Jerušalaim (judovsko ime za Jeruzalem, op. a.) v judovski zgodovini, simbolično število vrnjenih beguncev, demilitarizirano državo ... več je nemogoče ponuditi.''

Palestinska stran naj bi na pogajanjih prav tako predlagala začasni mednarodni nadzor nad Jeruzalemom. Palestinci, Izrael, ZDA, Savdska Arabija, Egipt in Jordanija bi upravljali z delom, kjer se nahajajo mošeja Al Aksa in judovski sveti kraji. Mednarodni nadzor bi trajal do sklenitve trajnega dogovora.

Odzivi palestinskih oblasti

Včeraj je Erekat izjavil, da so prepisi iz leta 2008 ''kup laži in polresnic''. Nekdanji palestinski premier Ahmed Kurej je dejal, da so ''mnogi deli dokumentov ponarejeni z namenom hujskanja proti palestinskemu vodstvu''.

Danes pa je palestinski predsednik Mahmud Abas prav tako zanikal sporne koncesije Izraelcem. Po njegovih besedah dokumenti, ki prihajajo v javnost, prej izražajo izraelska stališča kot pa palestinska. ''Namen objave je zmešnjava. Včeraj sem videl, da so dokumente predstavili kot palestinske, a so v resnici izraelski. To je bilo narejeno namenoma,'' je v Kairu, kjer se je srečal s predsednikom Hosnijem Mubarakom, izjavil Abas. Pravi tudi, da so bili vsi njegovi pogovori z Izraelci v celoti predstavljeni arabskim vladam: ''Med seboj nimamo skrivnosti.'' 

Status Jeruzalema, v katerem tako Izrael kot bodoča palestinska država vidita svojo prestolnico, je eno od najobčutljivejših vprašanj na pogajanjih med Arabci in Judi. Še nedavno, prejšnji teden, je Mahmud Abas izjavil, da usoda Jeruzalema ne more biti predmet pogajanj. ''Naše stališče je, da ni pogajanj o Jeruzalemu. Jeruzalem je naš,'' je dejal.

Al Džazira po lastnih navedbah razpolaga z več kot 1600 tajnimi dokumenti o bližnjevzhodnih mirovnih pogajanjih iz obdobja med letoma 1999 in 2010. Gre za zapisnike pogovorov, elektronsko pošto in zemljevide. V sodelovanju z angleškim časopisom Guardian, ki je prav tako prejel dokumente, ki jih imajo po preverjanjih za avtentične, bo Al Džazira v prihodnjih dneh objavila nova razkritja iz več kot 1600 dokumentov, ki se nanašajo na bližnjevzhodni mirovni proces.

Iz dokumentov izhaja, da so bili palestinski pogajalci v bližnjevzhodnem mirovnem procesu pripravljeni na doslej nepojmljive koncesije Izraelu. V prihodnjih dneh naj bi Guardian in Al Džazira razkrila tudi podatke o tesnem sodelovanju med izraelsko tajno službo in palestinskimi oblastmi o ključni vlogi britanske tajne službe pri načrtovanju zrušenja Hamasa na palestinskih ozemljih in o občutljivem vprašanju pravice vrnitve palestinskih beguncev na svoje domove.

Olmert je Abasu predlagal, da bi Izrael priznal ''trpljenje'' palestinskih beguncev, ki bi bili s svojih domov pregnani leta 1967, da pa za njihovo trpljenje ne bi sprejel odgovornosti. Na leto je bil Izrael iz ''humanitarnih razlogov'' pripravljen sprejeti 1000 beguncev za pet let, za katera je ponujal ''odškodnino za trpljenje''.

Mirovni proces je danes praktično mrtev, saj se Palestinci nočejo vrniti za pogajalsko mizo, dokler Izrael ne ustavi gradenj judovskih naselbin, kar pa ta zavrača kljub pritiskom Obamove administracije.