VIDEO: Turška obalna straža znova grobo nad poln begunski čoln

"Danes smo končno dosegli dogovor med EU in Turčijo, katerega cilj je ustaviti tok nezakonitih migracij preko Turčije v Evropo," je pred novinarji naznanil Tusk.

Dogovor med drugim zagotavlja individualno obravnavo migrantov v skladu z evropskim in mednarodnim pravom in hkrati izključuje vsakršno obliko množičnega izgona prebežnikov, je še zagotovil. Pri tem bodo k sodelovanju povabljene pristojne evropske agencije kot tudi Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR).

Sistem eden za enega že od nedelje

V skladu z dogovorom bo Evropska unija začela 20. marca vračati nezakonite migrante, ki bodo v Grčijo prišli iz Turčije in ne bodo imeli dokumentov, je dejal češki premier Bohuslav Sobotka. Bruselj se je ob tem zavezal k načelu eden za enega, kar pomeni, da bo EU za vsakega migranta, ki ga bodo vrnili, sprejela enega sirskega begunca iz turških begunskih centrov.

Preselitev sirskih beguncev iz Turčije v unijo bo najprej potekala v sklopu zavez, sprejetih julija lani, ko je unija obljubila preselitev okoli 22.000 beguncev iz tretjih držav. V okviru te zaveze je prostih še okoli 18.000 mest. Drugi korak je podobna prostovoljna ureditev z omejitvijo 54.000 ljudi.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je ob tem opozoril, da je EU pred ogromnim logističnim izzivom in ponovno pozval k solidarnosti ter delitvi bremen z Grčijo. Kot je napovedal, bo že v naslednjih dneh potekal sestanek strokovnjakov o nadaljnjem poteku te zahtevne operacije.

Gre za uravnotežen dogovor, ki upošteva tudi pomisleke Cipra, pa je poudaril Tusk. Ciper je namreč v pogajanjih o dogovoru s Turčijo nakazoval, da bi lahko zaradi nespoštovanja turških zavez dogovor blokiral. Turčija naj bi tako v pristopnih pogajanjih z EU do konca junija odprla novo poglavje, in sicer poglavje 33, ki se nanaša na proračun in finančne storitve.

Vizumska liberalizacija s Turčijo

Med spornimi vprašanji, ki so ostala odprta do zadnjega, je bila tudi vizumska liberalizacija s Turčijo. Voditelji so v skupni izjavi potrdili, da bodo vizumsko liberalizacijo pospešili do konca junija pod pogojem, da Turčija izpolni vse pogoje.

Sporno je bilo tudi vprašanje denarja. EU bo pospešila izplačilo že dogovorjenih treh milijard evrov pomoči sirskim beguncem v Turčiji. Ko bodo ta sredstva v celoti porabljena, bo EU do konca leta 2018 dala na voljo dodatne tri milijarde evrov, predvideva današnji dogovor.

Begunski dogovor, ki so ga začrtali pred desetimi dnevi, naj bi tako zagotovil konec nezakonitih migracij iz Turčije v EU, kamor se je lani zateklo okoli milijon prebežnikov. Turčija pa naj bi v zameno hitreje napredovala na poti v EU.

O dogovoru naj bi sedaj razpravljali na skupnem srečanju voditeljev EU s turškim premierjem, na katerem naj bi bil po pričakovanjih tudi zapečaten.

Davutoglu: EU in Turčija si delita enako usodo

Turški premier Ahmet Davutoglu je ob doseženem dogovoru med EU in Turčijo o reševanju begunske krize v Bruslju danes dejal, da gre za zgodovinski dan. "Danes smo dosegli zelo pomemben dogovor med EU in Turčijo," je poudaril na novinarski konferenci. EU in Turčija si po besedah Davutogluja delita enako usodo, enake izzive, enako prihodnost. "Ni prihodnosti za Turčijo brez EU in ni prihodnosti za EU brez Turčije," je izjavil. Naš odnos ni odnos kriznega upravljanja, ampak skupne vizije.

V zvezi s pospešitvijo vizumske liberalizacije za turške državljane do konca junija je Davutoglu danes izpostavil, da Turčija od zahtevanih 72 že izpolnjuje 37 pogojev. Ob tem je izrazil upanje, da bodo do konca maja izpolnili še preostale pogoje, tako da bi predvidena odprava vizumov do konca junija dejansko stopila v veljavo. Premier je ponovno poudaril, da obljubljena pomoč EU ne gre v roke Ankari, ampak bo porabljena izključno za sirske begunce v Turčiji in za izboljšanje njihovih življenjskih razmer.

Cerar: Pomemben dogovor o zelo konkretnih ukrepih

Dosegli smo zelo pomemben migracijski dogovor o zelo konkretnih ukrepih, je ocenil premier Miro Cerar. Ta zelo konstruktiven dogovor je po njegovih besedah omogočilo prav zaprtje balkanske poti, pri čemer je Slovenija zelo dejavno sodelovala. Z zaprtjem te poti so namreč Grčijo spodbudili, da je postala bolj motivirana za dogovor s Turčijo, in pokazali, da se da uspešno postaviti po robu nezakonitim migracijam, je pojasnil.

Zelo konkreten dogovor se bo začel izvajati od nedelje. Evropska komisija sicer že danes v sodelovanju s članicami začenja pripravljalna dela, popolno izvajanje pa bo mogoče šele v naslednjih dneh, ko bodo prišli v Grčijo policisti in drugi strokovnjaki, je povedal premier.

Na vprašanje, ali je to zdaj zadosten razlog za umik tehničnih ovir na meji s Hrvaško, je odgovoril, da bodo pozorno spremljali razvoj dogodkov in jih vsaj delno umaknili, ko bodo imeli dovolj zagotovil, da jih ne potrebujejo več.

Merklova ne pričakuje enostavnih pogajanj

Voditelji osemindvajseterice so ob koncu prvega dne zasedanja uskladili stališča pred današnjo razpravo s turškim premierjem.

Francoski predsednik Francois Hollande je po pogovorih, ki so se končali nekaj čez polnoč, ocenil, da sta EU in Turčija na dobri poti do begunskega dogovora, a še nista na cilju. Hollande je po prvem dnevu še opozoril, da tudi v primeru dogovora s Turčijo ne bo konec problema beguncev, in izpostavil zlasti kaos v Libiji, ki lahko sproži nove tokove prebežnikov. Izpostavil je tudi potrebo po pomoči Grčiji.

Nemška kanclerka Angela Merkel danes ni pričakovala enostavnih pogajanj. Pogovore vrha unije pa je označila za zelo konstruktivne in izpostavila strinjanje, da je treba vse napore usmeriti v sklenitev dogovora s Turčijo ob upoštevanju pravnih standardov.

Nezakonite migrante bi vrnili z grških otokov nazaj v Turčijo

Dogovor s Turčijo med drugim predvideva ustavitev nezakonitih migracij, in sicer na način, da se nezakonite migrante vrne z grških otokov nazaj v Turčijo, kar mora potekati na jasni pravni podlagi. Okoli tega se je vrtel dobršen del četrtkove razprave, je potek pogovorov orisala Merklova.

Ob tem je izpostavila, da bodo migranti, ki pridejo na grške otoke, deležni individualne obravnave. To bo v logističnem smislu zelo težko, zato bo pomembno zagotoviti potrebne strokovnjake, je opozorila kanclerka.

Države članice bodo ponudile svojo pomoč, o konkretnih predlogih bo govora v naslednjih dneh, je še dejala. Potrebna bo tudi koordinacija celotne operacije, ob strinjanju z Grčijo, ki bo potekala pod okriljem evropskega azilnega urada. Grčija bo deležna tudi finančne pomoči za nastanitev beguncev na njenem ozemlju.

Voditelji so sicer opozorili tudi na možnost odpiranja alternativnih poti nezakonitih migrantov preko Libije v Italijo. Na to bo po besedah Merklove treba biti pozoren.

Glede uresničitve vizumske liberalizacije, ki jo v zameno za pomoč pri begunski krizi pričakuje Turčija, pa je Merklova dejala, da mora Ankara pred tem zagotoviti ustrezno pravno podlago za mednarodno zaščito beguncev.

Turška obalna straža s silo na begunce na čolnu

Turško obalno stražo so danes znova ujeli s kamero, kako skuša na vsak način, tudi z uporabo sile, ustaviti čoln z okoli 40 begunci. Turke je zasačila nevladna organizacija Migrant Report.

Na posnetku je videti, kako plovilo turške obalne straže nedaleč od grškega otoka Agatonisi danes zjutraj lovi čoln z okoli 20 moškimi, 15 otroki in petimi ženskami.

More photographic evidence of #Turkish coast guard vessel attacking #refugee boat. https://t.co/9QvpVET51x … pic.twitter.com/Bd0r98CaeS

— MigrantReport (@MigrantReport) March 18, 2016

Ko čoln ujamejo, začnejo pripadniki obalne straže udarjati po njem, verjetno z namenom, da pokvarijo motor. Najprej udarjajo s palicami, ko to ne zaleže, pa uporabijo trimetrsko sidrno verigo. S sidrom nato udarjajo po čolnu in skušajo uničiti motor ali črpalko, a pri tem med drugim v glavo zadenejo in poškodujejo 22-letno Iranko na čolnu, je incident opisal vodja malteškega Migrant Reporta Mark Micallef.

Za povrhu začne medtem večje plovilo obalne straže krožiti okoli čolna in ustvarjati nevarne valove, ki naj bi poplavili čoln ali ga celo potopili.

Lov naj bi trajal okoli 40 minut in se nadaljeval že dodobra v grških vodah. Turška obalna straža naj bi se obrnila šele, ko je bila od obale Agatonisija oddaljena le še dobrega pol kilometra.

Pred šestimi dnevi je po medijih zaokrožil nek drug posnetek, na katerem turška posadka uporablja podobne prijeme proti beguncem.

V Hrvaški Istri štirim beguncem preprečili vstop v Slovenijo

Hrvaška policija je pri kraju Buzet v hrvaški Istri Pakistancema in Alžircema preprečila nezakonito prečkanje slovensko-hrvaške meje. Ob tem je priprla dva 43-letna hrvaška državljana, ki sta za nekaj sto evrov z osebnim avtomobilom prosilce za azil prepeljala iz Zagreba do kraja Livada v bližini slovenske meje.

Policisti so avtomobil 43-letnika, v katerem sta bila Pakistanca, stara 27 in 28 let, ter Alžirca, stara 26 in 31 let, ustavili že v sredo, zgolj nekaj kilometrov stran od kraja Buzet.

Hrvaškima državljanoma grozi zaporna kazen do treh let zaradi pomoči eni ali več osebam, ki niso hrvaški državljani, pri nedovoljenem vstopanju, gibanju ali bivanju na Hrvaškem.