Vsak na svojem bregu

Po koncu prvega dne pogovorov o prihodnjem statusu Kosova sta Beograd in Priština predstavila nasprotne predloge, zaradi česar je posebni odposlanec ZN za Kosovo Martti Ahtisaari izrazil dvom v dosego dogovora.

Ahtisaari je po premoru prvega dne glede na tisto, kar je še vedno slišati iz Beograda in Prištine, prepričan, da bosta strani glede vprašanja prihodnjega statusa Kosova do konca ostali pri začetnih, povsem nasprotujočih si stališčih. Delegacija iz Beograda je pred srečanjem napovedala vrsto dopolnil k Ahtisaarijevem načrtu o prihodnjem statusu Kosova. Prištinska delegacija pa je sporočila, da se ne bo potegovala za vključitev besede neodvisnost v Ahtisaarijev predlog.

Koštunica verjame v dogovor

Bolj optimističen kot Ahtisaari je odhajajoči srbski premier Vojislav Koštunica, ki je zatrdil, da je na Dunaju mogoče doseči sporazum o prihodnjem statusu Kosova, vkolikor bi bila spoštovana resolucija VS ZN 1244. Ob tem je izrazil začudenost zaradi "neverjetne Ahtisaarijeve nenaklonjenosti do same zamisli o možnosti dosege sporazuma na sedanjih pogovorih na Dunaj".

Srbi zavrnili vse predloge

Srbski mediji so poročali, da je srbska delegacija dopoldne zavrnila vsa določila Ahtisaarijevega načrta, ki posegajo v ozemeljsko nedotakljivost in suverenost Srbije, namesto njih pa je predlagala alternativne rešitve, ki temeljijo na široki avtonomiji Kosova.

To je že v ponedeljek napovedal Koštunica, član srbske delegacije Aleksandar Simić pa je pred začetkom pogovorov dejal, da v prvem krogu ne pričakuje spremembe predloga, ki "pomeni poskus protipravnega razkosanja Srbije".

Pogovori niso obradili sadov

Beograjska in Prištinska delegacija sta pogovore o prihodnjem statusu Kosova začeli 20. februarja lani in od takrat sta se na Dunaju sešli štirinajstkrat, nazadnje 15. septembra. Pogovori so bili neuspešni in strani sta se razšli brez dogovora.

Zato je predlog o prihodnjem statusu Kosova pripravil mednarodni pogajalec Ahtisaari in ga 2. februarja predstavil obema stranema. Beograd je predlog odločno zavrnil, saj je prepričan, da se z njim Srbiji odvzema 15 odstotkov ozemlja. V načrtu neodvisnost sicer ni izrecno omenjena, vendar pa Ahtisaari predlaga, naj si Kosovo ob nadaljnji mednarodni civilni in vojaški navzočnosti "vlada samo na demokratičen način".

Beograd naj izkoristi priložnost

Zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, čigar država trenutno predseduje Evropski uniji, in njegov danski kolega Per Stig Möller sta pozvala Srbijo, naj izkoristi priložnost in ubere pot k evropski prihodnosti. Če se bodo Srbija in Srbi odločili za evropsko pot, bodo v EU imeli zanesljivega partnerja, je poudaril Steinmeier.

Srbija ima svoje mesto v Evropi, je dejal Steinmeier. EU zato po njegovih besedah upa, da bodo demokratične sile, ki so na januarskih parlamentarnih volitvah v Srbiji prejele večino glasov, hitro sestavile vlado, ki bo usmerjena k reformam.