Vsak drugi Libanonec na protestih?

Nepregledna množica protestnikov se je odzvala na poziv libanonske opozicije pod vodstvom šiitskega gibanja Hezbolah in na ulicah Bejruta protestirala proti vladi.

Protesti, s katerimi želijo strmoglaviti zahodno usmerjeno vlado pod vodstvom Fuada Siniore, sicer trajajo že deset dni, vendar pa je tokrat Hezbolah pristaše pozval, naj jim spet množično izkažejo podporo. To se je res zgodilo, protestniki so preplavili dva glavna mestna trga in okoliške ulice. Z vzkliki 'Bejrut bo svoboden!' in 'Siniora, odidi!' so zahtevali odstop predsednika vlade in njegovega kabineta, za katerega trdijo, da po odhodu prosirskih ministrov ni več legitimen. Opozicija se zavzema za oblikovanje vlade narodne enotnosti.

Po nekaterih podatkih je to celo doslej največje zborovanje v libanonski zgodovini. Organizatorji so ocenili, da se je zbralo kar dva milijona ljudi, kar bi pomenilo, da je protestiral vsak drugi Libanonec. Uradnih ocen o udeležbi ni.

Siniora in večina njegovih ministrov so se med demonstracijami dobesedno zabarikadirali v vladno palačo. Oklepna vozila, več sto varnostnikov ter bodeča žica namreč varujejo nekdanjo otomansko trdnjavo, danes sedež vlade.

Obtožbe z obeh strani

Hezbolah, ki si je med mesec dni trajajočimi izraelskimi napadi na Libanon julija letos močno okrepil ugled v državi, je na čelu protestnikov. Med drugim jih je odgovoril eden vodilnih mož gibanja, Šejk Naim Kasem. Ponovil je obtožbe, da je Siniora upal, da bo Izrael uničil Hezbolah, ter da je vlada v Bejrutu v oblasti Američanov. "Pravim vam, po izraelskih napadih v Libanonu ni več prostora za Američane," je nagovoril vzklikajočo množico.

Siniora, nasprotno, Hezbolah obtožuje, da si pripravljajo teren za nasilen prevzem oblasti. Poleg tega naj bi gibanje, ki se močno opira na Sirijo, poskušalo čim bolj zavleči ustanovitev medbnarodnega sodišča, pred katerim naj bi se znašli osumljenci za atentat na nekdanjega premierja Rafika Al Haririja. Številni Libanonci za to obtožujejo Sirijo, v Damasku pa vpletenost zanikajo.

Politični analitiki medtem poudarjajo, da bosta morali vlada in opozicija čim prej sesti za skupno mizo, v nasprotnem primeru, menijo, bo država, kjer je kar petnajst let divjala državljanska vojna, spet zdrsnila v val nasilja.