VS ZN zahteva konec gradnje judovskih naselbin na Zahodnem bregu

Resolucija od Izraela zahteva, da "nemudoma in popolnoma ustavi vse dejavnosti v zvezi z gradnjo naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, tudi v vzhodnem Jeruzalemu". Ob tem poudarja, da izraelske naselbine nimajo pravne veljave ter ogrožajo načelo dveh držav kot možno rešitev bližnjevzhodnega konflikta. Ta rešitev predvideva soobstoj Izraela in neodvisne palestinske države.

Za sprejetje resolucije je glasovalo 14 od skupno 15 članic VS ZN. Sprejetje resolucije so v dvorani, kjer je potekalo glasovanje, pospremili z glasnim aplavzom. Gre za prvo resolucijo VS ZN o Izraelu in Palestincih po skoraj osmih letih.

Resolucijo so predložili Nova Zelandija, Malezija, Senegal in Venezuela, in sicer dan po tem, ko je Egipt svoj predlog resolucije o tem vprašanju umaknil na pritisk sosednjega Izraela in novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Dejstvo, da ZDA niso vložile veta, je odmik od prakse ZDA, ki tradicionalno ščitijo Izrael pred ukrepi ZN. Izraelski veleposlanik pri ZN Danny Danon je dejal, da je Izrael pričakoval veto ZDA na "sramotno resolucijo".

Francoski veleposlanik v ZN Francois Delattre je danes še pred glasovanjem dejal, da je glavni cilj resolucije ohranitev in utrditev načela dveh držav. Povedal pa je tudi, da se besedilo resolucije ne osredotoča le na naselbine, ampak obsoja tudi nasilje in terorizem ter poziva Palestince, naj ne izzivajo Izraelcev.

Potrditev prve resolucije o judovskih naselbinah na zasedenih ozemljih po 36 letih pomeni vrhunec osmih let slabih osebnih odnosov izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Kmalu bo spet vse drugače - novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je preko Twitterja natanko s temi besedami zažugal ZN.

Obamova administracija je redno nasprotovala izraelskim gradnjam na spornih ozemljih, vendar pa jih doslej ni nikoli označila za nezakonite. Po mednarodnem pravu je sedaj vse, kar je Izrael zgradil na zasedenih ozemljih, nezakonito in ves svet je v tem sporu na strani Palestincev.

Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je po potrditvi resolucije novinarjem citirala izjavo predsednika Ronalda Reagana, ki je leta 1982 dejal, da Washington ne bo podpiral uporabe nobenih dodatnih zemljišč za naselbine. "To je bila politika vsake administracije, republikanske in demokratske, še pred Reaganom in do danes," je dejala.

Ponovila je stališče Obamove administracije, da naselbine škodujejo rešitvi dveh držav in obetom za mir in stabilnost v regiji. Opozorila je še, da je bil Obama doslej edini predsednik ZDA pod katerim v Varnostnem svetu ZN ni bila sprejeta nobena resolucija o izraelsko-palestinskem konfliktu.

Te izjave niso z ničemer pomirile jeze in ogorčenja v Izraelu in Washingtonu, kjer čez Obamo udrihajo z vseh strani. Napadajo ga tudi demokrati, neimenovani izraelski diplomati pa so še pred glasovanjem trdili, da je ameriška vlada sodelovala pri resoluciji in Izraelu zasadila nož v hrbet.

Prav tako neimenovani ameriški diplomat je to odločno zanikal z besedami, da je šlo za egiptovsko resolucijo, ki ni šla naprej, štafeto pa so potem prevzele štiri druge članice ZN brez kakršnegakoli sodelovanja ZDA.

Trump je že pred glasovanjem močno kršil protokol, ko je na prijavo Izraela pritisnil na Egipt, da umakne resolucijo. Predsednik ZDA je še vedno Obama in zunanja politika je v njegovi pristojnosti. Nobenega dvoma pa ni, kakšna bo politika ZDA do Izraela in Palestincev po Trumpovi prisegi 20. januarja.

Za veleposlanika v Izraelu je predlagal Davida Friedmana, ki podpira judovske naselbine na zasedenih ozemljih in se strinja s selitvijo veleposlaništva ZDA iz Tel Aviva v Jeruzalem. Trump med kampanjo tudi z besedo ni podprl rešitve dveh držav, ampak je bilo vse, kar je povedal, povsem v skladu s stališči Izraela.

Sedaj je k temu dodal še grožnjo celotni mednarodni skupnosti, ki jo utelešajo ZN. Grožnji se je pridružil republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham, ki je napovedal zmanjšanje sredstev za ZN iz ameriškega proračuna in kaznovanje držav, ki so sodelovale pri resoluciji ali so jo podprle, z odvzemom ameriške pomoči.