Nova kriza v Mjanmaru: pred vojaškim nasiljem na severu zdaj beži krščanska etnična skupina

Na tisoče ljudi beži pred nasiljem, ki je izbruhnilo med vojsko in uporniki etnične skupine Kačin v istoimenski zvezni državi na severu Mjanmara. Po podatkih Združenih narodov (ZN) je okoli 4000 ljudi od začetka aprila zbežalo iz svojih domov. 

Vojska naj bi se nad uporniško skupino Kačinska organizacija za neodvisnost (KIO) spravila z zračnimi napadi in obstreljevanjem. Humanitarne organizacije se bojijo, da so številni civilisti ostali ujeti na območju, zato vlado pozivajo, da jim dovoli vstop na oblegano območje. 

"Naša največja skrb je varnost civilistov – vključno z nosečnicami, starejšimi, majhnimi otroki in invalidnimi osebami," je dejal Mark Cutts, vodja pisarne ZN za koordinacijo humanitarnih zadev (OCHA). "Zagotoviti moramo, da so ti ljudje na varnem," je poudaril. 

Poleg krize z Rohingami na zahodu, ima torej Mjanmar zdaj še eno krizo s pripadniki pretežno krščanske etnične skupine Kačin na severu države. Ti si že od leta 1961 prizadevajo za večjo avtonomijo. Združeni narodi ocenjujejo, da je zaradi nasilja na severu države razseljenih okoli 120 tisoč ljudi. 

VS ZN v Bangladešu obiskal Rohinge

Sicer pa je delegacija Varnostnega sveta združenih narodov v sklopu tridnevnega obiska v Bangladešu danes obiskala pripadnike muslimanske manjšine Rohinga, ki so se v to državo zatekli pred nasiljem mjanmarske vojske ter tam živijo v prenapolnjenih in neustreznih begunskih taboriščih. Begunci so od ZN zahtevali predvsem zaščito.

24-članska delegacija s Perujcem Gustavom Adolofom Mezo Cuadro Velasqezem na čelu si je razmere, v katerih živijo Rohingi, najprej ogledala v taborišču v bližini meje z Mjanmarom. Nato je obiskala še begunsko taborišče Kutupalong v okrožju Cox's Bazar.

Delegacijo je v središču taborišča pričakalo več kot sto Rohingov, ki so želeli opozoriti na svojo stisko, nosili pa so tudi plakate z napisi "Želimo pravico".

Predstavniki manjšine so nato diplomatom predali pismo s 13 zahtevami. Med drugim zahtevajo prisotnost mednarodnih varnostnih sil v domači zvezni državi Rakhine, vrnitev beguncev na svoje domove pod okriljem ZN in obnovo državljanstva v Mjanmaru.

Delegacija se bo v okviru tridnevnega obiska države predvidoma sestala tudi z bangladeško premierko Šejk Hasina, nato pa bo obiskala še mjanmarsko zvezno državo Rakhine.

Zaradi nasilja, ki je spremljalo operacijo mjanmarskih varnostnih sil v tej zvezni državi, je v sosednji Bangladeš od avgusta lani zbežalo okoli 700.000 Rohingov. ZN so posredovanje mjanmarske vojske večkrat obsodili in označili za etnično čiščenje, medtem ko je ta vse doslej zavračala očitke o hudih kršitvah človekovih pravic.

Čeprav že več rodov Rohingov živi v Mjanmaru, jih ta večinsko budistična država ne priznava kot svojih državljanov niti kot etnične skupine, upravičene do posebne zaščite. Ima jih za nezakonite priseljence iz Bangladeša.

Rohingi sicer zaradi nasilja oblasti bežijo iz Mjanmara v sosednji Bangladeš že od 70. let prejšnjega stoletja. Nekateri se niso nikoli vrnili, druge pa so vrnili v okviru dogovorov o repatriaciji, a so bili nato zaradi nasilja znova prisiljeni zapustiti svoje domove.