Zadnji ameriški osnutek podpirajo Velika Britanija, Španija in Kamerun, Annan pa je v torek dejal, da ameriški osnutek ne prinaša velikih sprememb. Glede besedila o "utelešenju iraške suverenosti" je dejal, da je to lepa fraza, ki ne pomeni veliko. "Resolucija pravi, da je oblast še naprej v rokah koalicijskih oblasti," je dejal Annan, ki v bližnji prihodnosti ne namerava poslati v Irak nikogar, dokler se varnost ne izboljša.
Ameriški predlog resolucije predvideva odobritev večnacionalnih sil, ki bodo pod ameriškim vodstvom skrbele za red v Iraku ter postopno, časovno neopredeljeno in v skladu z možnostmi, predajo suverenosti Iračanom. Eden do glavnih kamnov spotike je v tem, da ZN ponujajo še vedno le "vitalno" vlogo v procesu stabilizacije Iraka, ne pa tudi "ključne" vloge, kot si želi Annan in z njim tudi Rusija, Nemčija, Kitajska ter Francija.
Podpora neoperativni resoluciji?
Po mnenju diplomatov bodo Američani dobili potrebnih devet glasov za sprejetje resolucije, vendar pa ta resolucija ne bo veliko pomenila, če se bodo Kitajska, Francija, Nemčija in Rusija glasovanja vzdržale. Washington jo kljub temu potrebuje, saj je v njej tudi besedilo, ki poziva članice ZN, naj bodo radodarne pri sredstvih za obnovo Iraka. Prvo priložnost, da se izkažejo, bodo imele 23. oktobra v Madridu na donatorski konferenci.
Ne glede na to, koliko bo resolucija pomenila v mednarodni javnosti, pa bo tudi nepopolna podpora uspeh za Belo hišo, ki se bo lahko pred domačo javnostjo branil, da je storil vse za pridobitev mednarodne podpore, vendar pa so mu spet ponagajali znani nasprotniki. Bushevi nasprotniki namreč s pridom izkoriščajo njegovo prošnjo kongresu za 20 milijard dolarjev za obnovo Iraka in izpostavljajo slabo mednarodno podporo, ki naj bi bila posledica enostranske zunanje politike.
Svetovna banka ponuja do štiri milijarde dolarjev
Svetovna banka bi bila po preliminarnih posvetih upravnega sveta in vodstva banke v prihodnjih petih letih za obnovo Iraka pripravljena ponuditi od 3,4 do štiri milijard ameriških dolarjev. Nakazovanje teh sredstev začela s posojilom v višini 500 milijonov dolarjev za vsako od let 2004 in 2005.
Španija pa bo po poročanju časnika Financial Times Deutschland za obnovo Iraka prispevala 250 milionov dolarjev. Madrid želi s tem zagotoviti uspeh donatorske konference za Irak, ki bo 23. in 24. oktobra v Madridu. Vsota obljubljenih sredstev je mnogo večja od tiste, ki jih Španija ponavadi prispeva. Vlada bo o tem razpravljala v petek, ko bo tudi uradno znana točna vsota ponujenega denarja.
ZDA preprečile resolucijo o izraelskem zidu
ZDA so v noči na sredo z vetom preprečile sprejem resolucije, s katero bi obsodili Izrael zaradi gradnje spornega zidu na Zahodnem bregu. Glasovanja so se vzdržale Nemčija, Velika Britanija, Bolgarija in Kamerun. Ostalih 10 članic varnostnega sveta, med njimi Francija, Rusija in Kitajska, pa so glasovale za sprejem resolucije. Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte je veto ZDA utemeljeval z enostranskostjo osnutka. Arabske države namreč niso bile pripravljene, da bi obsodili tudi palestinske teroristične napade. Ob tem je Negroponte izpostavil samomorilski napad v Haifi, v katerem je 3. oktobra umrlo 20 ljudi. Predlog resolucije je tudi obsojal širjenje izraelskih ozemelj na račun palestinskih.
Rusija in Francija sta izrazili obžalovanje zaradi ameriškega veta. Nemčija, ki se je na glasovanju o resoluciji vzdržala, pa je svojo odločitev upravičila z besedami, da resolucija ni bila dovolj uravnotežena.
Moskva obžaluje dejstvo, da se VS ZN ni uspel primerno odzvati na nevaren razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu, so sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Francija pa je izrazila razočaranje zaradi ameriškega veta na sirski predlog resolucije. Odgovornost VS je, da se izjasni o gradnji varnostnega zidu, ki je ključno vprašanje za prihodnost mirovnega procesa, so sporočili s francoskega zunanjega ministrstva.
Kot so sporočili z zunanjega ministrstva v Berlinu, se Nemčija strinja, da je gradnja zidu v nasprotju s časovnim načrtom za Bližnji vzhod, da pa ima Izrael pravico zaščititi se pred terorističnimi grožnjami.
Velika Britanija in ZDA nepripravljene na povojni Irak
Ameriško-britanske sile niso bile pripravljene na upravljanje Iraka po vojni, ocenjuje Mednarodni inštitut za strateške študije (IISS) s sedežem v Londonu v svojem poročilu za leto 2003/2004, pri čemer dodaja, da je iraški konflikt transatlantskim odnosom naredil resno škodo.
Direktor IISS John Chipman, ki je predstavil poročilo, je poudaril, da prednostna naloga v naslednjih mesecih ostaja boj proti terorizmu.
Okupacijske sile niso bile pripravljene na probleme, ki so se pojavili po padcu Sadamovega režima, je poudaril Chipman in dodal, da koalicija na primer ni imela sredstev za zavarovanje streliva in skladišč orožja nekdanje iraške vojske. Po njegovih besedah bi se do tega orožja lahko dokopali teroristi, pri čemer je omenil rakete vrste zemlja-zrak SA-7 sovjetskega izvora in ameriške stingerje.
