VS priporočil sprejem Črne gore

Varnostni svet Združenih narodov je brez glasovanja sprejel resolucijo s priporočilom, da postane Črna gora 192. članica ZN. Resolucijo je VS ZN posredoval Generalni skupščini ZN, ki naj bi končno odločitev o članstvu Črne gore v tej svetovni organizaciji sprejela 28. junija. Po priporočilu VS ZN mora bodoča članica ZN pri glasovanju v GS ZN prejeti vsaj dvotretjinsko podporo, v primeru Črne gore pa naj bi bila odobritev v GS ZN le še formalnost.

Kot je v izjavi, ki jo je prebral danski zunanji minister Per Stig Moller, katerega država v juniju predseduje VS ZN, zapisalo 15 članic VS ZN, so "z velikim zadovoljstvom zabeležile slovesno zavezo republike Črne gore, da bo spoštovala cilje in načela Ustanovne listine Združenih narodov ter izpolnjevala vse obveznosti, ki iz nje izhajajo". "Veseli nas, da se nam bo Črna gora pridružila kot članica ZN in da bomo z njenimi predstavniki tesno sodelovali," je še dodal Moller.

Črnogorski predsednik Filip Vujanović je generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu 5. junija posredoval pismo, v katerem je uradno zaprosil za sprejem svoje države v ZN. Članstvo nekdanje državne skupnosti SČG v tej organizaciji je po razpadu pripadlo Srbiji. Črna gora bo sicer prva nova članica ZN po sprejetju Vzhodnega Timorja leta 2002. Potem ko bo postala članica ZN, se bo njena zastava na slovesnosti pred sedežem ZN v New Yorku pridružila 191 zastavam držav članic te svetovne organizacije.

Srbija in Črna gora vzpostavili diplomatske odnose

Srbija in Črna gora sta uradno vzpostavili diplomatske odnose na ravni veleposlanikov in s tem zapečatili mirno ločitev te majhne balkanske države od državne skupnosti s Srbijo, s katero je bila tako ali drugače povezana skoraj stoletje. Srbski in črnogorski zunanji minister, Vuk Drašković in Miodrag Vlahović, sta namreč v Beogradu podpisala protokol o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med državama.

Črnogorski minister je ob tem dejal, da gre za podpis zgodovinsko pomembnega dokumenta in da sta Srbija in Črna gora sedaj ponovno skupaj, a na takšen način, ki jima omogoča, da razvijata svojo samostojnost. Kot je še sporočil, bo Črna gora ljubosumno čuvala svojo neodvisnost, ki jo je dosegla z referendumom, toda ne da bi se ločevala od drugih držav, ampak da bi z njimi sodelovala kot neodvisna država.

Srbski minister Drašković je ob tem izjavil, da politične stranke, oblast ali volitve pridejo in gredo, odnosi med Srbijo in Črno goro pa ne morejo biti minljivi in na njih ne more nič vreči sence.

Na referendumu 21. maja se je za izstop iz državne skupnosti SČG opredelilo 55,5 odstotka črnogorskih volivcev, le pol odstotka več od dogovorjene 55-odstotne večine, potrebne za uspeh plebiscita. Črnogorski parlament je neodvisnost slovesno razglasil 3. junija, kot prva pa je neodvisno Črno goro pet dni kasneje priznala Islandija.

Pri priznanju neodvisnosti Črne gore s strani Beograda je sicer prišlo do manjših zatikanj, tako da je Srbija Črno goro priznala 15. junija. Do zamude naj bi prišlo iz povsem formalno-pravnih razlogov. Po razglasitvi črnogorske neodvisnosti se je moral namreč najprej sestati srbski parlament in s sklepom potrditi, da je Srbija prevzela pristojnosti od državne skupnosti SČG in tako postala njena pravna naslednica.

Za Črno goro pa tudi celotno mednarodno skupnost sta normalizacija odnosov med Podgorico in Beogradom ter mirna izvedba postopka razdružitve velikega pomena. Napovedi nasprotnikov osamosvojitve, da se bodo odnosi Črne gore s Srbijo po plebiscitu poslabšali, so bile očitno napačne. Vlada v Beogradu je sočasno s sklepom o priznanju Črne gore odločila, da bo v Srbiji živečim Črnogorcem omogočila pridobitev dvojnega državljanstva ter da bodo črnogorski študenti glede pravic izenačeni s srbskimi kolegi.