FOTO in VIDEO: V Skopju na tisoče protestnikov spet na ulicah, parlament varuje kordon policistov

V Skopju danes zvečer že tretji dan zapored potekajo protesti zaradi odločitve predsednika države Gjorgeja Ivanova o pomilostitvi vpletenih v prisluškovalno afero. V središču makedonske prestolnice se je zbralo več tisoč ljudi, ki zahtevajo odstop Ivanova. Ta je sicer danes branil svojo odločitev.

Protestniki so se zbrali pred poslopjem parlamenta, ki ga varuje kordon policistov za kovinsko ograjo, v bližini pa je več oklepnih vozil in vodnih topov. Tamkajšnji mediji poročajo, da so policisti spet uporabili solzivec. 

RT BalkanInsight: Protesters throwing flares, stones and eggs at VMRO's building in #Skopje … pic.twitter.com/H6EoZWYFyQ

— Anonymous Morpheus (@anony_morph) April 14, 2016

Skupina študentov je pred tem danes v znak protesta zavzela Pravno fakulteto v Skopju. Zahtevali so odstop predsednika.

Riot police fire tear gas at protesters in #Skopje, Macedonia pic.twitter.com/6FXgZ0RG2O

— Balkan Newsbeat (@BalkanNewsbeat) April 14, 2016

Napadli predsedniški urad

Varnost je danes okrepljena, potem ko je v sredo zvečer na protestih prišlo do nasilja. Prijeli so 12 ljudi, med njimi tudi nekaj članov Študentskega plenuma. En novinar je bil ranjen, skupina protestnikov pa je povzročila škodo na poslopju enega od predsedniških uradov, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

V pogovorih za več makedonskih televizij in drugih medijev je Ivanov sicer danes branil svojo odločitev in zavrnil pozive k njenemu umiku. Poudaril je, da so ga pri odločitvi vodili državni interesi, končanje dolgotrajne politične krize ter organizacija demokratičnih volitev. Želel je, da bi bili vsi v volilnem procesu osvobojeni pritiskov in bi imeli enako izhodišče v volilni tekmi, saj so svobodne in pravične volitve nujne, da bi država znova delovala, je dejal po poročanju makedonske tiskovne agencije Mia.

Ocenil je, da nekdo očitno ne želi, da bi bila Makedonija uspešna in bi napredovala. Kdo, ni želel povedati. Dodal je, da ima podatke tujih in domačih obveščevalnih služb o "realnih grožnjah" vodjema dveh strank. Katerih, znova ni želel povedati. Pozval je k spravi.

Kot enega od razlogov za svojo odločitev je navedel zahtevo vodje opozicijske SDSM Zorana Zaeva, ki je prav tako osumljen v prisluškovalni aferi, da mu zagotovi, da ga ne bodo aretirali. To naj bi Zaev od njega zahteval maja lani, da bi se lahko udeleževal sestankov vodij strank.

Ivanov je še dodal, da lahko posebno tožilstvo, ki vodi preiskavo glede prisluškovalne afere, po predčasnih volitvah 5. junija nadaljuje preiskavo. Sedaj je po njegovi oceni preiskava zlorabljena za pridobivanje političnih točk.

Posebno tožilstvo, ki primer preiskuje od septembra lani, je medtem danes že sporočilo, da kljub odločitvi predsednika nadaljujez delom, torej s preiskavo kaznivih dejanj, povezanih z nezakonitim prisluškovanjem. Trenutno preiskujejo skupno 36 ljudi.

Med 56 pomiloščenimi je tudi bivši premier Nikola Gruevski, ki je bil premier od avgusta 2006, januarja letos pa je odstopil v skladu z dogovorom o rešitvi politične krize, ki so ga dosegli voditelji makedonskih strank ob posredovanju EU. Med oproščenimi sta tudi bivši vodja makedonske tajne službe Sašo Mijalkov in notranja ministrica Gordana Janukolovska.

Gruevski, vodja najvplivnejše stranke v državi, vladne VMRO-DPMNE, je danes dejal, da ne dvomi v dobre namene predsednika Ivanova in zakonitost njegove odločitve, čeprav se njegova stranka z njo ne strinja. Vodjo opozicije Zaeva je obtožil, da želi po "ukrajinskem scenariju" z nasiljem in kaosom ter uničevanjem prevzeti oblast brez podpore večine. Pozval ga je, naj zbere pogum in se sooči z volivci na svobodnih volitvah. Zaev je sicer zaradi nedemokratičnosti napovedal bojkot junijskih volitev.

Do prisluškovalne afere je prišlo, potem ko je opozicija lani objavila prisluhe, ki naj bi nastali s prisluškovanjem telefonom sodelavcev premierja Gruevskega več kot 20.000 ljudem in naj bi dokazovali širok nadzor vlade nad novinarji, sodniki in javnimi uslužbenci. Iz prisluhov naj bi bili razvidni tudi volilne prevare, nezakonito pridobivanje premoženja in oškodovanje državnega proračuna, kar preiskuje posebno tožilstvo.