Razočarani Škoti grozijo z novim referendumom o neodvisnosti

Britansko vrhovno sodišče je vsaj malo otežilo delo vladi, ki hoče takoj začeti postopek izstopa iz Evropske unije. Odločilo je namreč, da brexita ne more sprožiti brez odobritve parlamenta. Obenem je sodišče odločilo tudi, da se jim s parlamenti Škotske, Walesa in Severne Irske o tem ni treba posvetovati.

Vlada je razočarana nad odločitvijo vrhovnega sodišča, a jo bo spoštovala, je v prvem odzivu poudaril državni pravobranilec Jeremy Wright. Downing Street je zatem sporočil, da odločitev sodišča ne bo vplivala na predvideno časovnico brexita. "Britansko ljudstvo je glasovalo za izstop iz EU in vlada bo uresničila njihovo odločitev ter 50. člen sprožila do konca marca, kot je načrtovano. Današnja razsodba tega ne bo spremenila," je dejal tiskovni predstavnik britanske vlade. Dodal je, da bo vlada prihodnje korake v zvezi z brexitom v kratkem predstavila parlamentu.

V skladu s časovnico, ki jo je sprejela vlada Therese May, bi London 50. člen lizbonske pogodbe, ki ureja izstop države iz EU, sprožil do konca marca. Zahtevana odobritev parlamenta bi začetek britanskega odhoda iz povezave lahko nekoliko zamaknila, a po izjavah poslancev sodeč se vladi tega ni treba bati. Večina jih je namreč v nezavezujoči izjavi napovedala, da ne bodo zavlačevali pri postopku izstopa.

Upor v lordski zbornici?

V spodnjem domu parlamenta, kjer imajo izstopu naklonjeni torijci večino, bo zakon o izstopu iz EU skoraj gotovo sprejet brez težav, še posebej, ker ga bo po napovedih podprlo tudi precej laburistov.  V zgornjem domu, lordski zbornici, pa je izid težje napovedati. Po poročanju BBC krožijo govorice o organiziranem poskusu upora proti sprožitvi 50. člena v zgornjem domu.

Škoti razočarani

Predsednica škotske vlade Nicola Sturgeon je pozvala London, naj v pogajanjih o brexitu vendarle upošteva tudi škotske interese. Ob tem je povedala, da je razočarana nad razsodbo sodišča. "Vsak dan je bolj jasno, da glasu Škotske v Združenem kraljestvu ne slišijo in ali ne poslušajo," je dejala. Obenem je znova zagrozila z razpisom referenduma o neodvisnosti Škotske, če bodo Škoti "prisiljeni oditi iz EU proti svoji volji". Po njenih besedah postaja vse bolj jasno, da mora Škotska svojo prihodnost vzeti v svoje roke.

Vlada v Londonu je sicer že pred današnjo odločitvijo vrhovnega sodišča napovedala, da bodo Škotska, Wales in Severna Irska polno vključeni v proces izstopa iz unije.

Večina Škotov, več kot 60 odstotkov, je na referendumu junija lani glasovala za obstanek v EU. A na ravni Velike Britanije so s tesno večino zmagali zagovorniki brexita.

Mayeva s pritožbo ni uspela

Višje sodišče v Londonu je novembra lani odločilo, da mora o začetku pogajanj o izstopu Velike Britanije iz EU odločati britanski parlament. V utemeljitvi je poudarilo, da vlada nima posebne kraljeve pravice oz. izvršnega privilegija, da se o brexitu z EU pogaja brez zavezujočega glasovanja parlamenta, kot temeljno pravilo britanske ustave pa izpostavilo, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi kateri koli zakon, za katerega se odloči.

Vlada Therese May, ki vztraja, da je to v njeni pristojnosti, se je na odločitev pritožila. Po mnenju vlade odločitev Britancev za brexit na referendumu junija lani zadostuje za sprožitev pogajanj o odhodu iz EU. Trajala naj bi približno dve leti.