Vrh se je začel z govorom južnoafriškega predsednika Thaba Mbekija. Kot je uvodoma poudaril Mbeki, ljudje pričakujejo, da bo vrh resnično vrhunec desetletja upanja. "Na desetdnevnem vrhu v Johannesburgu, ki je največji v zgodovini Združenih narodov, bomo poskusili rešiti mnoga pomembna vprašanja," je dejal in ob tem poudaril, da bodo morali biti sestavni del sprejetih dokumentov natačni cilji in urniki njihovih uresničitev.
Cilj vrha je med drugim prepoloviti število ljudi brez dostopa do pitne vode, ki jih je trenutno več kot milijarda, prav tako pa naj bi prepolovili število ljudi brez ustrezne zdravstvene oskrbe, ki jih je za zdaj dve milijardi. Vrh v Johannesburgu se bo po Mbekijevih besedah ukvarjal tudi s vprašanji dostopa revnih do električne energije in zdravstvene oskrbe ter na kakšen način zaščititi globalno okolje in ustaviti degradacijo kmetijskih zemljišč.
Glavna sporna vprašanja, ki so na dnevnem redu vrha, se nanašajo na finančno pomoč, ki naj bi jo bogatejše države namenile revnim, odgovornost, ki naj bi jo pri tem prevzele prejemnice denarja, govorili pa naj bi tudi o financiranju razvoja, vprašanju pravične trgovine med revnimi in bogatimi, dostopnosti trgov za revne države, delitvi dostopa do obnovljivih energetskih virov, ohranjanju okolja ter zagotavljanju enakosti vseh držav pri gospodarski globalizaciji.
Svetovni trajnostni vrh bo trajal 10 dni
Na svetovnem vrhu, ki bo trajal do 4. septembra, pričakujejo okoli 65 tisoč udeležencev, ki naj bi predstavili temelje "čistega" gospodarskega razvoja. Ministrskega dela zasedanja, ki bo od 2. do 4. septembra, se bo udeležil tudi slovenski minister za okolje, prostor in energijo Janez Kopač, ki bo predstavil slovensko poročilo o trajnostnem razvoju. V slovenski delegaciji bodo sicer še po en predstavnik občin in nevladnih organizacij, slovensko gospodarstvo pa bo zastopal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk.
Vrh v Južni Afriki je nadaljevanja vrha iz Ria de Janeira
Pomembno je, so si enotni udeleženci vrha, da vizija iz Ria de Janeira izpred 10 let ostane nedotaknjena. Nekateri aktivisti se namreč bojijo, da bi bogate države nasprotovale nadaljevanju uresničevanja sporazumov sprejetih na brazilski konferenci.
Vrh v Johannesburgu, imenovan tudi Rio+10, bo gradil na dogovorih iz Ria, kjer so sprejeli načela trajnostnega razvoja in Agendo 21 kot svetovni akcijski načrt za uresničevanje teh načel. Kljub obetavnim ciljem pa je konferenca v Riu uresničila le peščico pričakovanj, saj zanje ni bilo dovolj politične volje.
Med drugimi so udeleženci v Riu postavili temelje za znižanje emisij toplogrednih plinov, ki so jih nato leta 1997 oblikovali v Kjotskem protokolu. Države podpisnice protokola - Slovenija ga je podpisala leta 1998, ratificirala pa junija letos - so se zavezale, da bodo do leta 2012 za 5,2 odstotka zmanjšale raven emisij toplogrednih plinov, zabeleženih leta 1990. Za uveljavitev protokola je potrebna ratifikacija najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov. Doslej ga je ratificiralo 79 držav, ki so skupaj odgovorne za 36 odstotkov emisij toplogrednih plinov. ZDA, ki so odgovorne za 35 odstotkov vseh toplogrednih plinov, so lani od protokola odstopile.
Uspeh vrha vprašljiv
V nedeljo so se sicer sestali delegati več sto držav, da bi se dogovorili o spornih 25 odstotkih sklepne deklaracije oz. izvedbenega načrta, ki naj bi ga sprejela na vrhu. Med drugim so izpostavili vprašanje o financiranju razvoja. Države v razvoju želijo namreč zagotovilo, da jim bodo bogate zahodne države namenile več sredstev, slednje pa se o višini zneskov pomoči v zaključnih načrtih srečanja ne želijo obvezati.
Predmet kritik je bila tudi Evropska unija, ki ne želi ukiniti subvencij, s katerimi ščiti domačo industrijo in kmetijstvo, s tem pa državam v razvoju ovira dostop do evropskih trgov. Po besedah predstavnice Evropske komisije Christine Day, so se že lani dogovorili, da bodo o tem razpravljali v okviru Svetovne trgovinske organizacije, Johannesburg pa po njenem mnenju ni mesto za tovrstna pogajanja.
Uspeh vrha trajnostnega razvoja, ki naj bi prinesel odgovore na temeljna vprašanja o boju proti revščini in varovanju okolja, je v negotovosti tudi zato, ker se države udeleženke še niso uspele dogovoriti o vsebini sklepnega dokumenta. Vrha pa se ne bo udeležil predsednika najbogatejše države George Bush. Steve Sawyer iz okoljevarstvene organizacije Greenpeace je ob tem povedal, da je težko zagovarjati predsednika najbogatejše države, ki si ni pripravljen vzeti nekaj dni in obiskati najrevnejšo celino ter pomagati pri reševanju globalnih problemov, ki jih v veliki meri povzročajo prav ZDA.
EU in ZDA se ne strinjata o konkretnih ciljih
Po poročanju irskega časnika Irish Independent je že pred začetkom omenjenega vrha prišlo do spora med Evropsko unijo in ZDA glede postavljanja rokov za uresničitev ciljev, ki jih bodo določili na srečanju. Ameriška stran odločno nasprotuje postavljanju natančno določenih ciljev kot npr. prepoloviti število ljudi, ki nimajo dostopa do osnovne zdravstvene oskrbe do leta 2015.
John Turner, vodja ameriške delegacije v Johannesburgu, je poudaril, da ZDA ne soglašajo s postavljanjem časovnih rokov za izpolnjevanje ciljev. Ameriško stališče podpirajo Kanada, Japonska in Avstralija.
Nasprotno pa Evropa zagovarja natančno določanje časovnih rokov, saj je zanjo prav to bistvenega pomena. EU zato upa, da bo k temu prepričala tudi Američane ter obenem želi, da bi na vrhu vzpostavili mehanizem za nadzorovanje uresničevanja sprejetih dogovorov.
Priložnost tudi za svetovni forum civilne družbe
Z odprtjem vrha so se začeli tudi prvi v vrsti protestov, načrtovanih za desetdnevno srečanje. Okoli 200 članov zimbabvejskega opozicijskega gibanja je skušalo opozoriti na politično stanje v državi, zahtevali pa so tudi nove predsedniške volitve, na katerih bi odstavili sedanjega predsednika Roberta Mugabeja. Protestirali so tudi nasprotniki vladajoče etiopske stranke, več drugih gibanj pa je srečanje označilo za nelegalno.
Največje demonstracije pričakujejo v soboto, ko naj bi okoli 400 skupin po ulicah Johannesburga protestiralo proti revščini, uničevanju okolja in globalizaciji.
V Johannesburgu je sicer že minuli teden minil v znamenju trajnostnega razvoja. Več tisoč nevladnih organizacij je namreč prejšnji ponedeljek začelo Svetovni forum civilne družbe, na katerem so oblikovale svoja stališča o trajnostnem razvoju in jih predstavile v dokumentu z naslovom Program civilne družbe 21. Tega bodo predložile v sprejem na svetovnem vrhu o trajnostnem razvoju.
Poskrbljeno tudi za varnost
Dobro pa je v štirimilijonskem Johannesburgu in njegovi okolici poskrbljeno tudi za varnost. Že prejšnjo nedeljo so začeli veljati strogi varnostni ukrepi, policija pa je zagotovila, da je pripravljena na kakršnekoli izgrede in morebitne teroristične akcije. Policisti so pripravljeni tudi na manifestacije nevladnih organizacij, ki so pohod do osrednjega poslopja vrha v Johannesburgu napovedale za 31. avgust.
EU za malenkost znižala emisije toplogrednih plinov
Države članice Evropske unije so v obdobju od leta 1990 do leta 1999 v povprečju za štiri odstotke znižale emisije toplogrednih plinov. Najbolj se je pri tem izkazal Luksemburg, kjer so se emisije znižale za 44 odstotkov, na dobri poti pa je tudi Nemčija, ki je od leta 1990 emisije toplogrednih plinov znižala za 19 odstotkov. Slabše kaže Španiji, kjer so se emisije v tem obdobju zvišale za 24 odstotkov, in Portugalski, ki beleži 23-odstotno zvišanje, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat v poročilu, ki ga je izdal pred začetkom svetovnega vrha o trajnostnem razvoju v Johannesburgu.
