Vrh Rusija-EU je potekal v Konstantinovi palači, ki jo je država obnovila v čast 300-letnice mesta Sankt Peterburg.
Rusija bi rada odpravila vizni režim
Ruski predsednik se je v pogovorih z evropskimi kolegi zavzel za popolno odpravo viznega režima med Rusijo in EU. Zamisel je podprl nemški kancler Gerhard Schröder, ki pa je dejal, da je vizni režim izredno pomembno področje: "V prihodnosti bo to pomembno področje, na katerem je potrebno doseči čim hitrejši napredek." Putin se je zavzel tudi za rešitev problema ruske eksklave Kaliningrad ob Baltiku, ki bo po širitvi z vseh strani obdana z ozemljem EU. "Položaj se lahko poslabša, saj bodo nove članice vključene v schengenski režim. Naš skupni cilj je, da čimprej odpravimo vse ovire, ki bi ljudem preprečevale svobodno gibanje. Zavedamo se problemov, a državljani velike Evrope se morajo zavedati, kdaj, kako in na čigave stroške bo dosežena popolna svoboda gibanja," je dejal Putin in opozoril pred nastajanjem novega - schengenskega zidu.
Moskva se v urejanju odnosov z EU zavzema, da bi deset novih članic povezave k sporazumu o partnerstvu in sodelovanju med Rusijo in EU, ki bi moral biti sprejet do 1. maja 2004, pristopilo posamezno in ne v skupini, kar bi Rusiji olajšalo uporabo pravice veta, če bi bilo to potrebno. Zahteva je povezana predvsem s pravicami ruske manjšine, ki prebiva v dveh prihodnjih članicah povezave, Estoniji in Latviji.
EU za rešitev čečenskega problema
"Svetu moramo dati zgled, ki je pomemben za prihodnje generacije," je v pozivu za čimprejšnjo ratifikacijo Kjotskega protokola o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov ruskemu vodstvu dejal predsednik Evropske komisije Romano Prodi. Ruska ratifikacija sporazuma je namreč ključnega pomena, da le-ta stopi v veljavo.
V sklepnem dokumentu zasedanja pa je EU Rusijo med drugim pozvala k mirni rešitvi čečenskega problema. EU upa, da bo začeti politični proces v Čečeniji pripeljal k vzpostavitvi vladavine prava in zaščiti človekovih pravic ter k resnični umiritvi napetosti med Rusijo in omenjeno kavkaško republiko. Obenem so v skupni izjavi obsodili vsakršno uporabo nasilja za reševanje sporov, ki bi lahko ogrozilo umirjanje položaja v Čečeniji, zavzeli pa so se tudi za vključitev mednarodne skupnosti.
Ustavni referendum, ki je v Čečeniji potekal marca in po katerem omenjena država ostaja del Rusije, je pozdravilo več evropskih voditeljev, grški premier in predsedujoči EU Kostas Simitis pa ga je označil kot pomemben korak k stabilnosti v regiji.
