Še eno obdobje vročine in neviht, 'pred vrati' pa časi, ko bo sneg preteklost

V Španiji in Franciji so se tako že včeraj pripravili na možnost hudih neviht, nalivov in vetra, katerega sunki bi lahko presegli 100 kilometrov na uro. V Franciji so se sicer temperature na začetku tedna že spet dvignile močno nad 30 stopinj, čeprav so konec tedna v Alpah že padle snežinke, še največ v italijanskih, kjer so ponekod namerili celo 30-centimetrsko novo snežno odejo.

Pri Severe Weather ocenjujejo, da bo začetek septembra nadpovprečno topel s temperaturami, ki bodo od 2 - 4 stopinje višje od povprečja za to obdobje leta.

Količina ur žgočega sonca nad povprečjem

V Evropi imamo sicer letos pravi vremenski vrtiljak, pravijo strokovnjaki. V Avstriji na primer ugotavljajo, da je bilo poletje čas vremenskih ekstremov. Na Dunaju so našteli 18 zaporednih tropskih noči, ko temperature niso padle pod 20 stopinj - kar se ni zgodilo že od leta 1994. Poletne temperature so presegle 30-letno povprečje, avgusta pa je sonce "opravilo svoje delo", še preden se mesec dokončno izteče.

Na Dunaju so po besedah vremenskega strokovnjaka Konstantina Brandesa, ki ga navaja krone.at, našteli 271 ur sonca, medtem ko je večletno povprečje 250 ur. V kraju Hohenau an der March pa so na primer našteli 22 zaporednih vročinskih dni. Medtem ko so konec tedna na primer v visokogorju že pele snežne freze, v Visokih Turah je padlo okoli pol metra snega.

Ko bo sneg del preteklosti

Ekstremno vreme je tudi pri sosedih letos s seboj prineslo številne nevšečnosti, zato zaskrbljenost narašča. Od preloma tisočletja so v Avstriji našteli pest najtoplejših poletij od začetka meritev pred 252 leti, kar kaže na hitro segrevanje. Meteorolog Christian Salmhofe pa je za krone.at dejal, da bo ob takšnem tempu prišlo obdobje, ko bo v tem delu sveta sneg le še spomin: "Do leta 2100 bo v Alpah do 70-odtstotkov manj snega." Zdaj beli gorski vrhovi, bi tako lahko v prihodnosti postali le še gole sive kamnite skale.

Višje cene hrane

Zaradi letošnjega vremena, ki je po Evropi pustošilo s sušo, poplavami, točo, ekstremno vročino, zmrzaljo ... torej vsem mogočim, so zelo prizadete kmetijske površine, zaradi česar strokovnjaki že opozarjajo na možnost podražitve cen hrane. Prizadeta namreč ni le Evropa, ampak tudi Avstralija, Japonska in del ZDA.

Samo pridelek graha in fižola bo na evropskih njivah letos manjši za od 20 do 50 odstotkov, opozarjajo. Izguba pri čebuli se giblje med 15 do 50 odstotkov, bučk in špinače naj bi bilo manj tudi za četrtino, cvetače ponekod sploh ni.

Prizadeta ni le zelenjava, težave so z žitom. Tudi pri nas je letošnji pridelek pšenice  zaradi slabih vremenskih razmer, dolge zime in pogostih padavin – v povprečju manjši za 30 do 40 odstotkov, slabša je tudi kakovost.

Center za ekonomske raziskave Cebr je po poročanju Guardiana izračunal, da naj bi se v Veliki Britaniji cene hrane v prihodnjih mesecih dvignile za okoli pet odstotkov, medtem ko avstralski ekonomisti ocenjujejo, da bi lahko rast nekaterih cen dosegla celo 25 odstotkov.