Ko bodo EU-otroci, ki so se rodili prav v času barcelonskega vrha, čez nekaj let postali šolski obvezniki v državah članicah, bodo te spremembe doživeli na lastni koži. Kajti šefi EU-ropskih vlad so sklenili, da se morajo v prihodnjih letih vsi EU-ropejci že v najzgodnejših letih učiti vsaj dva tuja jezika. Tega pa seveda ni mogoče uresničiti od danes na jutri. Za opremljanje šol z računalniškim dostopom do interneta so na vrhu določili celo rok. To naj bi se zgodilo do pomladi prihodnjega leta. Določili so tudi merilo - vsaj en računalnik na 15 učencev.
Z novim EU-ropskim načinom priznavanja študijev želijo olajšati življenje akademikov, kar naj bi postal temelj spodbujanja konkurenčnosti v EU. Nova skupna EU-ropska kartica zdravstvenega zavarovanja bo odpravila velike administrativne ovire za delojemalce in dopustnike, ovire, ki jih imajo zdaj, ko gredo k zdravniku izven svoje "matične" države. Načrt za uvedbo kartice zdravstvnega zavarovanja mora evropska komisija pripraviti do konca leta.
Poglavje Spodbujanje poklicne usposobljenosti in mobilnosti v EU v deklaraciji barcelonskega vrha vsebuje še več sklepov, pomembnih za državljane EU. Tako naj bi vsem brezposelnim ženskam do leta 2007 omogočili pridobitev osnovnih znanj, ki jih zahteva informacijska tehnologija. Tudi uravnavanje prejemkov iz socialnih in pokojninskih blagajn naj bi bilo v primeru preselitve iz ene države v drugo članico bolje urejeno kot je zdaj.
Barcelonski vrh je državam članicam določil jasna izhodišča glede ponudbe otroškega varstva, zahtevo po zmanjševanju davčnih obveznosti za tiste, ki imajo nižje plače, zvišanje starostne meje za upokojevanje, kar pomeni povečanje skupne delovne dobe. Tako bodo do leta 2010 povprečno starostno mejo za upokojitev s sedanjih 58 postopno dvignili na 65 let. Tudi zahteva ministrskemu svetu, naj do konca letošnjega leta pripravi nov pravni okvir za konkurenčna pravila v EU, bo vplivala na življenje prebivalcev. Na podlagi spremenjenih pravil bo EU dovolila ali zavrnila finančno pomoč za reševanje ali ustanavljanje podjetij.
Tudi odločitve prejšnjih vrhov petnajsterice so že vplivale na življenje EU-ropejcev. Njihova posledica je denimo bila odločitev o konkurenci med različnimi ponudniki telekomunikacijskih storitev in med različnimi dobavitelji električne energije.
Pri slednjem se sicer zapleta, saj se je francoska stran z državnim monopolnim podjetjem Edf postavila po robu zahtevam po hitrejšem odpiranju francoskega trga z električno energijo in plinom. Dosegli so kompromis: trg naj bi za industrijske porabnike in obrt popolnoma odprli v letu 2004 in ne že 2003, kot je bil španski predlog. Za male odjemalce, gospodinjstva pa se je datum prostega dostopa do ponudnikov energije premaknili v leta po 2004. Kljub temu je načelna odločitev o liberalizaciji na teh področjih v zadnjih letih že vplivala na znižanje cen.
Vpliv na politiko EU pa še bolj jasno kaže uvedba evra. Ta bo pokazala, kaj lahko doseže skupnost držav, če za to obstaja politična volja, so zapisali evropski voditelji na barcelonskem vrhu. Vendar ima evropska javnost še vedno bolj megleno predstavo, kaj naj bi bila skupna politika EU. Zato naj bi spremenili in poenostavili tudi postopke odločanja v EU, kar pa bo v temelju spremenilo odnose moči med državami članicami. To pa je zelo občutljivo področje. Zlasti članice z manjšim številom prebivalcev so pri tem zelo previdne, saj se spreminjajo izhodišča, na podlagi katerih so se njihovi državljani odločili – z referendumi ali brez njih – o življenju v Evropski uniji.
Kako in kaj od naštetih dobrobiti je EU pripravljena deliti z državami, ki čakajo za vstop "v Evropo višjih standardov", pa je bilo na barcelonskem vrhu, razen ponovljene načelne podpore širitvi, bolj malo slišati. Ali so EU-ropejci v resnici pripraljeni deliti skupne standarde otroškega varstva, socialne blaginje, kmetijskih podpor, izobraževanja brezposelnih žensk, denimo s Poljaki, Slovaki in še kom? Jasno je le to, da od kandidatk zahtevajo, naj sprejmejo prav vsa pravila igre, ki jih določajo članice elitnega evropskega kluba. Pa si kandidati za državljane EU to res želijo?