'Vozniki ne bodo ustavljali, da bi žensko v burki spravili iz vozila'

V skladu z zakonom je z današnjim dnem začela veljati prepoved nošenja oblačil in pokrival, ki zakrivajo obraz, v javnih poslopjih in javnem prevozu. Prepoved velja za muslimanski oblačili burko in nikab, pa tudi kapuce in čelade, ki prekrivajo obraz. Kršitelje zakonodaje pa v primeru, če "prepovedanega" pokrivala ne odstranijo, čaka denarna kazen v višini od 150 do 415 evrov.

Glede na odzive tistih, ki bi morali bdeti nad izvajanjem prepovedi, pa se zdi, da zakon v praksi ne bo zaživel. Nizozemska policija je priznala, da izvrševanje zakonodaje ni njihova prednostna naloga, ob tem pa izrazila nelagodje zaradi ideje, da je z zakonom zakritim ženskam onemogočen vstop v prostore policijske postaje, poroča britanski The Guardian. 

Na stališče policije so se odzvala tudi prevozniška podjetja. Njihovi predstavniki so jasno povedali, da v primeru odsotnosti policije ne bodo tisti, ki bodo v primeru prepovedi nošenja omenjenih pokrival prevzeli "izvršilno vlogo".

Pedro Peters, tiskovni predstavnik prometne mreže RET, je dejal, da zakon ni izvedljiv. "Policija nam je povedala, da omenjena prepoved ni njihova prednostna naloga in da se na primere ne bodo mogli odzvati v običajno predvidenih 30 minutah. To pomeni, da če bo oseba, ki nosi burko ali nikab, želela uporabiti storitev javnega prometa, naše osebje pri tem ne bo imelo pomoči policije, ki bi odločila o tem, kako ukrepati."

Svojim zaposlenim so svetovali, da ženske, ki nosijo pokrivala, opozorijo na upoštevanje zakonske prepovedi, vendar jim kljub temu dovolijo vstop. Poleg tega se vozniki ne bodo ustavljali, da bi denimo žensko v burki spravili iz vozila.

Poleg odklonilnih stališč policije in prevozniških podjetij pa je prah v javnosti dvignila tudi poteza konservativnega časopisa Algemeen Dagblad. Ta je objavil, da lahko tisti, ki jih "moti" nošenje pokrival, posamezne državljane tudi prijavijo policiji.

Obrazno pokrivalo redno nosi samo 100 žensk

Sicer pa točnega števila žensk, ki na Nizozenskem nosijo burke ali nikabe, ni. Študija Univerze v Amsterdami iz leta 2009 je pokazala, da v 17-milijonski državi samo 100 žensk redno nosi obrazno tančico, več kot 400 pa jih to počne občasno.

Zakon je sicer leta 2016 sprejela koalicijska vlada Marka Rutteja, ki je želela v veliki meri odgovoriti na naraščajočo priljubljenost islamofobične stranke skrajno desnega politika Geerta Wildersa.

Nizozemska je sicer šesta država, ki prepoveduje nošenje omenjenih pokrival v javnih poslopjih. Prva država, ki je sprejela tovrstno zakonodajo, je bila Francija leta 2011. Takratni predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da tančice, ki prekrivajo celotni obraz, v državi "niso dobrodošle".

Amstedam bo ignoriral izvajanje zakona

Prepoved, ki je stopila v veljavo z današnjim dnem, sicer ne velja za nošenje omenjenih pokrival na ulicah. Iz stranke Nida so medtem sporočili, da bodo pokrili denarne kazni, ki jih bodo morale plačati kršiteljice zakonodaje. Podobno je napovedal tudi alžirski podjetnik in aktivist Rachid Nekkaz.

Zgražanje nad zakonom pa je izrazila tudi županja Amsterdama Femke Halsema in dejala, da bodo mestne oblasti izvajanje zakona ignorirale.

Po podatkih organizacije Amnesty International Nizozemska z zakonsko prepovedjo krši pravice žensk do svobodne izbire. Toda Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2014 razsodilo, da takšne prepovedi ne kršijo evropske konvecije o človekovih pravicah.