Na sojenju nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu zaradi genocida nad iraškimi Kurdi se je nadaljevalo pričanje preživelih napadov iraške vojske s kemičnim orožjem. Kurdinja Adiba Oula Bajez je opisala dogodke 16. avgusta 1987, ko so iraška letala na njeno vas Balisan odvrgla bombe, iz katerih se je širil vonj po "gnilih jabolkih".
"Takrat je k meni prišla moja hči Nardžis, ki je tožila zaradi bolečin v očeh, prsih in trebuhu. Ko sem prišla do nje, da bi videla, kaj ji je, me je pobruhala," je povedala mati petih otrok. "Ko si je umivala obraz, so bruhali tudi ostali moji otroci," je nadaljevala.
"Potem sem se tudi sama zelo slabo počutila. In šele takrat sem ugotovila, da je bilo orožje strupeno in kemično," je povedala Bajezova. Po napadu so se vaščani na oslih zatekli v bližnje votline, "toda prišli so helikopterji in bombardirali območje, da bi vaščanom preprečili, da bi pobegnili kam drugam".
Podobno kot številni drugi vaščani je tudi sama zaradi plina začasno izgubila vid. V votlinah so ljudje bruhali kri, številni so imeli opekline. Vaščane so nato peljali v vojaško taborišče, kjer so v celici, v kateri je bila Bajezova, umrli štirje ljudje. Kot je dejala, je oči s pomočjo prstov odprla šele peti dan v ječi in takrat je videla svoje otroke z oteklimi očmi in počrnelo kožo.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.