Novi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli

V drugem krogu je bilo veljavnih 667 glasovnic, za izvolitev pa je bilo potrebnih 334 glasov podpore. Neveljavnih je bilo 37 glasovnic. Za Italijana Davida Sassolija je glasovalo 345 evropskih poslancev, češki poslanec Jan Zahradil (ECR) je prejel 160, Nemka Ska Keller (Zeleni) 119, španska poslanka Sira Rego pa 43 glasov podpore.

Sassolija so poleg poslancev S&D podprli tudi poslanci iz Evropske ljudske stranke (EPP) in liberalcev (RE). Če bi ga podprli vsi poslanci teh treh političnih skupin, bi sicer dobil največ 444 glasov.

Neuspešen v prvem krogu

Veljavnih je bilo 662 oddanih glasovnic, za izvolitev pa je bilo potrebnih 332 glasov podpore. Neveljavnih je bilo 73 glasovnic. Za Sassolija je glasovalo 325 evropskih poslancev, češki poslanec Jan Zahradil (ECR) je prejel 162, Nemka Ska Keller (Zeleni) 133, španska poslanka Sira Rego pa 42 glasov podpore.

Če bi Sassolija podprli vsi poslanci treh političnih skupin, ki so mu napovedale podporo - poleg socialdemokratov (S&D) še poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) in liberalcev (RE) -, bi lahko dobil največ 444 glasov.

Sassolija, ki je bil v prejšnjem mandatu eden od podpredsednikov Evropskega parlamenta, je politična skupina S&D predlagala, potem ko je zavrnila kompromisni dogovor voditeljev EU, ki je zrušil koncept spitzenkandidatov.

Kandidat socialistov naj bi imel največ možnosti za izvolitev, saj naj bi imel po neuradnih informacijah zagotovljeno podporo desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) in liberalcev (RE). To naj bi bil namreč del kadrovskega kompromisa z vrha EU.

Po kompromisu evropskih voditeljev naj bi bil prvo polovico mandata na čelu parlamenta socialist, drugo polovico pa predstavnik desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

"Danes bomo nadaljevali ustanovno sejo z izvolitvijo predsednika parlamenta v skladu s pravili parlamenta in ne na podlagi zunanjih odločitev in predlogov, to je svoboden in avtonomen parlament," je uvodoma poudaril nekdanji predsednik parlamenta Antonio Tajani, ki do izvolitve novega predsednika vodi zasedanje. Pred glasovanjem so se vsi štirje kandidati predstavili poslancem, pri čemer so se vsi zavzeli za krepitev vloge Evropskega parlamenta v tem mandatu.

Vlogo Evropskega parlamenta je treba okrepiti, k temu pa lahko poslanci prispevajo tudi s tem, da danes izvolijo predsednika, ki bo utelešal duh te institucije; EU je danes bolj pomembna kot kdajkoli prej, je poudarila kandidatka Zelenih Ska Keller. Več Evrope po njenem narekujejo tudi izzivi, kot so podnebne spremembe in zmanjševanje velikih socialnih razlik. Nesprejemljivo je, da je predsedniško mesto v Evropskem parlamentu predmet pogajanj za zaprtimi vrati, je dejala Kellerjeva, ki je med kandidati požela najdaljši aplavz v dvorani.

Za močnejšo Evropo je nujno medsebojno zaupanje med institucijami, pa je poudaril Sassoli. Dejal je, da bo storil vse za to, da bodo države in druge institucije spoštovale Evropski parlament, ki mora postati močnejši. Po njegovem mnenju je namreč Evropa lahko močnejša le, če ima močnejši parlament, zato so pred evropskimi poslanci in celotno EU pomembne preizkušnje, ki jih je mogoče nasloviti le, če bodo združeni v različnosti.

Kako ponovno vzpostaviti zaupanje v Evropski parlament, ki mora postati bolj učinkovit in strateško usmerjen v prihodnost, pa je eden glavnih izzivov po prepričanju Zahradila. Po njegovem mnenju je treba vzpostaviti ravnotežje med evropsko in nacionalnimi politikami, pa tudi med evropskimi institucijami. Pri tem je izpostavil, da je edini kandidat iz novih članic EU, pa tudi držav izven evroobmočja, ki se poteguje za enega od vodilnih položajev v uniji.

EU se ne bi smela zavzemati za interese in multinacionalk in lobijev, pa je poudarila Regova, ki se bo zavzemala za interese delavcev in proti izkoriščanju ter fašizmu. Pozvala je k ustanovitvi posebnega odbora za podnebne spremembe, opozorila je tudi na begunsko krizo v Sredozemlju in poudarila, da bi morali biti tisti, ki rešujejo begunce, zaščiteni.

Kakšen je postopek izvolitve?

Volitve predsednika so tajne in za razliko od običajnega elektronskega glasovanja potekajo s papirnatimi glasovnicami. Glasuje se lahko v največ štirih krogih. V prvih treh krogih je za izvolitev potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če je nihče ne zbere, poteka četrti krog, v katerega gresta le kandidata, ki sta v tretjem krogu dobila največ podpore, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.

Evropski parlament, ki je v pričakovanju dogovora na vrhu v Bruslju volitve s torkovega začetka ustanovne seje preložil na danes, naj bi v Strasbourgu izvolil tudi 14 podpredsednikov in pet kvestorjev ter določil sestavo odborov.