Član osrednje volilne komisije Adel al Lami je povedal, da se je končala prva faza preštevanja glasov. Kot je dejal, so na posameznih voliščih zaključili preštevanje glasovnic in jih skupaj s seznami poslali v Bagdad, kjer jih bo osrednja volilna komisija še enkrat preučila in jih združila. Po njegovih besedah bi ta postopek lahko trajal do deset dni.
Predstavnik Združenih narodov pri iraški volilni komisiji Carlos Valenzuela je medtem ocenil, da so bile iraške volitve uspešne. "Na splošno mislimo, da je bil to uspeh, vendar pa moramo počakati, da se proces zaključi," je dejal. "Očitno je, da je prišlo do zelo malo logističnih problemov in kljub nasilju je bilo število ljudi, ki so prišli na volišča, večje od pričakovanega," je še povedal kolumbijski diplomat.
Po uradnih rezultatih se je nedeljskih volitev udeležilo od 60 do 75 odstotkov volilnih upravičencev, kar so iraški politiki označili kot zmago nad skrajnimi islamskimi skupinami in privrženci nekdanjega voditelja Sadama Huseina. Ti so ljudi pozivali k bojkotu in volivcem grozili s smrtjo.
Al Lami ni sporočil deležev glasov, ki so jih prejele posamezne stranke. Povedal je le, da je bila volilna udeležba na sunitskih območjih večja, kot so pričakovali. Neimenovani ameriški diplomat pa je nasprotno ocenil, da je bila volilna udeležba v sunitskih krajih znatno nižja kot v drugih krajih, še posebej tam, kjer je bilo veliko nasilja.
Vodilni predstavnik iraške stranke Dava je medtem povedal, da bo njegova stranka odstopila del poslanskih sedežev, ki jih bo prejela, sunitskim politikom. "Sunite hočemo integrirati v politični proces, zato jim bomo odstopili nekaj sedežev," je dejal Džaud al Maliki. Dava je na volitvah nastopila v šiitski koaliciji Združena iraška zveza (UIA), v katero so vključeni še Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku (SCIRI), Iraški narodni kongres, pa tudi predstavniki manjših strank in posamezni kandidati, tudi nešiitski. Al Maliki je ocenil, da bo njihova koalicija zbrala najmanj 60 odstotkov glasov.
Neusmiljenost iraških upornikov
Na prvih svobodnih volitvah v Iraku so iraški uporniki uresničili grožnje in tako napadali ljudi, ki so odhajali na volišča.
Iraške oblasti pa so med nasiljem ubile sirskega in sudanskega državljana, medtem ko so državljana Jemna, Egipčana in dva Savdijca aretirale, je sporočil iraški notranji minister Fala al Nakib. Po njegovih besedah se je v nedeljo zgodilo sedem napadov na policiste, 46 na civiliste in 38 na volišča. Iraški uporniki so med enim od samomorilskih napadov na volišča uporabili prizadetega otroka. Al Nakib podrobnosti o napadu ni navedel, po besedah policistov pa naj bi otrok imel Downov sindrom.
V tujini glasovalo 93 odstotkov registriranih Iračanov
Iraških volitev se je udeležilo približno 93 odstotkov Iračanov, ki živijo v tujini. Kot je v Ženevi sporočila Mednarodna organizacija za migracije (IOM), je od petka do nedelje v 14 državah po svetu svoje glasove oddalo 265.148 Iračanov od približno 280.000, kolikor se jih je registriralo za volitve. Število registriranih iraških volivcev v tujini predstavlja le 23 odstotkov od kakih 1,2 milijona Iračanov, kolikor naj bi jih živelo izven Iraka.
Skupna lista Demokratske stranke Kurdistana (PDK) in Domoljubne unije Kurdistana (UPK) je sporočila, da je po začasnih podatkih iz obeh strank z nedeljskih volitev v vodstvu na območju Kurdistana. Skupina lista naj bi najboljši rezultat dosegla v provincah Sulejmanija in Erbil. Po besedah neimenovanega predstavnika iraške volilne komisije je v provincah volilna udeležba presegla 80 odstotkov.
Odbor iraških ulem, ki ga sestavljajo sunitski verski dostojanstveniki, pa je spodbijal zakonitost iraških volitev. Predstavnik Odbora iraških ulem, šejk Omar Rageb je pojasnil, da bi sprejeli rezultate volitev, če bi volitve potekale v državi, ki ne bi bila pod okupacijo.
Izgubljene milijarde
Posebni ameriški generalni inšpektor za Irak Stuart Bowen je objavil ugotovitve svoje preiskave o razporejanju sredstev ameriških davkoplačevalcev iraškim oblastem in ugotovil, da se je izgubila vsaka sled za kar devetimi milijardami dolarjev. Nekdanji vodja prehodne koalicijske uprave (CPA) Paul Bremer se je na poročilo ostro odzval in Bowenu očital, da se ne zaveda, da sredi vojne v Iraku ni mogoče dosegati zahodnih standardov računovodstva.
Bowenovo poročilo zajema pregled poslovanja od oktobra 2003 do junija 2004 in ugotavlja, da so razna iraška ministrstva dobila 8,8 milijarde dolarjev sredstev, za katera ni moč ugotoviti, ali so bila resnično namensko porabljena. CPA se je namreč pri nadzoru zanašala na iraške revizorske službe, ki sprva sploh še niso obstajale oziroma delovale. Poročilo pravi, da ameriški uradniki v CPA niso izvajali zadostnega nadzora nad upravo, financami in pogodbami, zato ni moč preveriti, ali je denar resnično šel za humanitarne potrebe, gospodarsko obnovo, popravilo objektov, razorožitev in civilno upravo.
Raje plačevali preveč, kot tvegali upor in zamero "oboroženih mladeničev"
Generalni inšpektor v poročilu navaja tudi oceno položaja iraških vladnih uradov, ki jo je leta 2003 podal Mednarodni denarni sklad (IMF). Ocena je bila porazna, saj je bilo premalo ljudi, preslabe komunikacije, velika škoda povzročena z ropanjem in vojno ter pomanjkanje finančnih politik in postopkov. Nekaj sredstev je izginilo neznano kam. Neko iraško ministrstvo je na primer navedlo, da je na njegovi plačilni listi 8206 oboroženih varnostnikov, ki naj bi dobivali denar, Američani pa so varnostnikov našteli le 602. Po ugotovitvi neskladij naj bi vrh CPA dejal, da pač raje plačujejo preveč, kot da bi tvegali upor.
V odgovoru na Bowenovo poročilo je podobno sporočil tudi Bremer, ki je dejal, da je bilo bolje sprejeti nepopolne plačilne liste kot prenehati plačevati oborožene mladeniče, ki bi lahko to zamerili. Bremer se je tudi izgovarjal, da niso mogli poslati na stotine ameriških revizorjev v iraška ministrstva, saj je bila ameriška politika takšna, da morajo Iračani sami prevzeti odgovornost za svoje proračune. Bowen je zavrnil kritike in sklenil, da so bile ne glede na vojno ugotovljene resne pomanjkljivosti in slaba nadzor nad iraškimi ministrstvi.
Blair: Iraške volitve so zadale "udarec v srce terorizma"
Mednarodna skupnost je v odzivih zadovoljna s potekom nedeljskih iraških volitev, ki so bile po besedah britanskega premiera Tonyja Blaira "udarec v srce terorizma".
Najbolj je bil seveda vesel ameriški predsednik George Bush, ki je dejal, da so Iračani s številno udeležbo pokazali, da verjamejo v demokracijo.
Italijanski premier Silvio Berlusconi je menil, da so volitve v Iraku izraz želje Iračanov, da "premagajo terorizem in utrdijo demokracijo".
Tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko je poudaril, da je po volitvah najpomembneje, da Iračani priznajo rezultate. Zadovoljstvo nad visoko volilno udeležbo na iraških volitvah so izrazili tudi azijski voditelji, ki so soglasno ocenili, da so iraške volitve korak k stabilni vladi v Iraku in zmagi nad terorizmom.
Volitve v Iraku so celotni regiji poslale močno sporočilo, je v Bruslju ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Durao Barroso, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn, katerega država predseduje EU, pa je zatrdil, da bo Evropska unija storila vse, kar je v njeni moči, da bi prepričala iraške oblasti, naj v pripravo nove iraške ustave vključijo sunite.
Udeleženci Svetovnega socialnega foruma v brazilskem mestu Porto Alegre pa so ocenili, da so iraškega volitve nezakonite in pozvali k protestnim pohodom, ki naj bi jih organizirali po vsem svetu v marcu, na njih pa pozivali k umiku ameriških sil iz Iraka. Nihče ne more zaupati vladi, če je država okupirana s 150.000 vojaki, so poudarili na Svetovnem socialnem forumu.
Iraški notranji minister Falah al Nakib pa je medtem ocenil, da Irak v roku 18 mesecev na svojem ozemlju ne bo več potreboval sil koalicije, ki jo vodijo ZDA.
Letalo naj bi sestrelili uporniki
Iraška uporniška skupina Ansar al Islam je prevzela odgovornost za včerajšnjo sestrelitev britanskega vojaško-transportnega letala hercules C-130, pri čemer je umrlo do 15 britanskih vojakov. Na neki spletni strani je namreč objavila, da so njeni bojevniki izsledili letalo, ki je letelo nizko, in nanj izstrelili protitankovsko raketo. Letalo je letelo iz Bagdada v mesto Balad, so povedali predstavniki ameriške vojske.
"Zahvaljen bodi Bog, letalo je bilo sestreljeno in veliki črni oblaki dima so se vzpenjali nad mestom, kjer je padlo," je zapisano v sporočilu, objavljenem na spletni strani. Arabska televizija Al Džazira pa je objavila videoposnetek, na katerem je ta napad posnet. Najprej videti, kako nekdo s prstom pritiska na gumb, nato sledi posnetek rakete, ki leti po zraku, na koncu pa je videti razbitine letala na tleh. Trenutek, ko naj bi raketa zadela letalo, ni posnet, prav tako še ni potrjeno, da so na posnetku res razbitine letala hercules C-130
Britanski zunanji minister Jack Straw je dejal, da je sestrelitev letala povzročila največjo izgubo med britanskimi vojaki naenkrat od začetka vojne v Iraku. Med žrtvami te sestrelitve pa naj bi bil tudi avstralski vojak Paul Pardoel, ki je tako prvi avstralski vojak, ki je življenje izgubil v iraški vojni, je sporočila avstralska vlada.
Ameriška vojska pa je sporočila, da je bil v provinci Al Anbar ubit ameriški vojak. Po podatkih Pentagona je od marca 2003 dalje v Iraku umrlo 1419 ameriških vojakov.
