'Volitve ne pomenijo nič. Že zdaj vemo, kdo bo zmagal.'

Danes so se prvič po dvajsetih letih odprla volišča v Mjanmaru. 30 milijonov ljudi bo tako dobilo možnost odločanja o sestavi parlamenta, vendar pa kritiki pravijo, da gre zgolj za lažen občutek demokracije. Zmaga je pričakovana: slavile bodo stranke, naklonjene vojaški hunti, ki si tokrat zagotovo ne bo privoščila presenečenj.

Ameriški predsednik Barack Obama je danes dejal, da bodo volitve v tej državi vse drugo kot “pa pravične in svobodne".  "Predolgo časa je bila prebivalcem Burme zanikana pravica, da bi samo odločali o svoji svobodi”, je še dejal.

Opozicija ne bo prekrižala načrtov

Prav presenečenje je tisto, ki je namreč zaznamovalo prejšnje volitve. Hunta je bila osupla nad več kot prepričljivo zmago glavne opozicijske stranke Narodna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom Aung San Suu Kyi. Zasedli so kar 392 od 447 sedežev v parlamentu. Vojaška hunta izida ni priznala in ga je letos celo razveljavila, Nobelovo nagrajenko za mir Aung San Suu Kyi pa še vedno zadržujejo v hišnem priporu.

Sicer izjemno priljubljena in cenjena voditeljica opozicije tokrat ne bo križala načrtov hunti, saj kot obsojenka ni smela kandidirati, njena NLD pa bi lahko kandidirala le, če bi San Suu Kyijevo izključili iz svojih vrst. Tako so oblasti določile v marca uveljavljeni volilni zakonodaji.

NLD, ki velja za simbol upora proti vojaški hunti, je zato pozvala k bojkotu volitev. Režim pa je nato volivcem sporočil, da se jih morajo udeležiti, vsem, ki pozivajo k bojkotu, pa zagrozil z zaporom.

V duhu takšnih pravil in restrikcij je popolnoma upravičeno pričakovati vrsto nepravilnosti in kršitev, a ne tamkajšnji prebivalci ne svet zanje nikoli ne bodo izvedeli. Hunta je namreč odločila, da ne potrebujejo neodvisnih mednarodnih opazovalcev. “Glede na to, da imamo veliko izkušenj, kar se tiče volitev, ne potrebujemo zunanjih strokovnjakov,” je povedal predsednik volilne komisije. Tuji novinarji, ki imajo že sicer velike težave pri vstopanju v to državo, so prav tako nezaželeni. Tisti, ki jim je uspelo prestopiti meje, poročajo o stalnem nadzoru – oblasti jim sledijo in jih fotografirajo.

In kako na vse to gledajo ljudje?

“Volitve ne bodo spremenile nič,” je Guardianu povedal U Thein Htun iz mesta Moulmein. “Ljudje ne marajo vlade, vendar pa imajo preveč skrbi s tem, kaj bodo jedli in kje bodo dobili denar za preživetje družine. Volitve ne pomenijo nič. Že zdaj vemo, kdo bo zmagal.”

Najraje bi jih bojkotiral, saj bi prazne volilne skrinjice vsemu svetu pokazale, da je edini namen vsega tega utrditi vladavino hunte, ki sega v vse pore življenja. “A resnica je takšna, da če ne boš šel na volitve, bodo oblasti volile namesto tebe. Volitve so slabe, a to je trenutno največ, kar imamo. So majhen korak proti demokraciji.”

Izjava U Theina Htuna je precej optimistična, če vemo, da je oblast več milijonov ljudi izločila iz glasovanja. Glede na to da politika hodi z roko v roki z narodno pripadnostjo in glede na to, da velika območja v državi nadzorujejo uporniki, sicer predstavniki narodnih manjšin, je namreč vlada vsa takšna območja razglasila za prenevarna, da bi tam organizirali volitve.