V Afganistanu so danes, slaba tri leta po padcu talibanskega režima, potekale prve svobodne predsedniške volitve v zgodovini države, ki pa jih v nasprotju s pričakovanji mnogih niso zaznamovali napovedani napadi talibanov, temveč številne nepravilnosti pri postopku oddaje glasu, ki so sprožile pravo politično krizo v državi.
Afganistanski volilni upravičenci so svoje glasove oddali na približno 4900 voliščih, na katerih so v skladu z islamskimi običaji bili ločeni prostori za moške in ženske. Zgodovinske predsedniške volitve v Afganistanu so se kljub nasprotnim napovedim talibanov zaključile mirno.
Petnajst kandidatov bojkotiralo volitve
Potem ko sta se sredi tedna z liste kandidatov odmaknila dva izmed osemnajstih kandidatov, se je petnajst protikandidatov začasnega predsednika Hamida Karzaja na zgodovinskih predsedniških volitvah v Afganistanu odločilo, da volitve zaradi nepravilnosti bojkotirajo. Zahtevali so celo prekinitev glasovanja, vendar pa je osrednja volilna komisija njihovo prošnjo zavrnila. Prav tako je tekmece zavrnil največji favorit za zmago, sedanji začasni predsednik Karzaj.
"Današnje volitve niso legitimne. Mi nismo del teh volitev," je povedal Abdul Satar Serat, kandidat in predstavnik vseh štirinajstih kandidatov. Kandidati, ki so volitve bojkotirali, zavračajo celoten potek volitev in zahtevajo čimprejšnji razpis ponovnih volitev.
"Kakršnakoli oblast, ki je izvoljena na takšen način, nima nobene kredibilnosti in veljavnosti in je za nas nelegitimna," je še dodal Abdul Satar Serat.
Posebni odposlanec Združenih narodov za Afganistan Jean Arnault se je sestal z jeznimi kandidati in jih skušal odvrniti od bojkota. Afganistanska volilna komisija se je sicer na kriznem sestanku odločila, da se volitve kljub protestom nadaljujejo.
Na enem izmed volišč v Kabulu je svoj glas oddal edini preostali kandidat Karzaj. Na vprašanje glede napovedi volilnih rezultatov je najverjetnejši prihodnji predsednik odgovoril, da "je pravi zmagovalec afganistanski narod, identiteta osebe, ki bo zmagala, pa ni pomembna. Pomembno je, da Afganistan sam odloča o svoji usodi".
Med kandidati tudi ena ženska
Za predsednika, ki bo izvoljen neposredno, se je potegovalo 18 kandidatov, med njimi ena ženska. Glavni favorit za zmago je začasni afganistanski predsednik, 46-letni Paštun Hamid Karzaj, za njegovega najresnejšega protikandidata pa velja Tadžik Junus Kanuni. Po mnenju kritikov je Karzaj marioneta ameriških oblasti, najostrejši kritiki pa mu očitajo, da njegova oblast seže komaj do meja prestolnice, in ga posmehljivo imenujejo "župan Kabula". Talibani mu strežejo po življenju, zahod pa v njem vidi človeka, ki naj bi državo popeljal k miru in demokraciji. Med kandidati je osem Paštunov, sedem Tadžikov, dva Uzbeka in Hazar.
Zaradi črnila nepravilnosti na nekaterih voliščih
Na nekaterih voliščih v prestolnici Kabul je prišlo do nepravilnosti. Tako naj bi bilo črnilo, v katerega morajo volivci pomočiti svoj prst, kar je del volilnega postopka, neobstojno, medtem ko bi sicer moralo ostati vidno tri tedne. Ob tem je sodelavec enega izmed kandidatov, Ahmeda Zaija, menil, da to ni sprejemljivo. Z označevanjem naj bi namreč preprečili, da bi volivci večkrat oddali svoj glas.
Volitve naj bi pomenile konec prehodnega obdobja, ki se je začelo po konferenci o Afganistanu konec leta 2001, Karzaj pa jih je označil za "najpomembnejši mejnik" na poti k miru in demokraciji v državi. Talibani ob volitvah napovedujejo napade, zato so varnostne ukrepe še dodatno okrepili.
Končni izidi volitev bodo najverjetneje znani dva do tri tedne po volitvah. Če nihče od kandidatov ne bo uspel zbrati absolutne večine glasov, se bosta v roku dveh tednov po objavi končnih izidov v drugem krogu volitev pomerila kandidata, ki ju bo podprlo največ volivcev.
V napadu na konvoj z volilnimi skrinjicami ubiti trije policisti
V napadu domnevnih talibanov na konvoj z volilnimi skrinjicami v provinci Uruzgan na jugu Afganistana pa so bili zvečer ubiti najmanj trije policisti, dva sta bila ranjena. Kljub temu upornikom ni uspelo zaseči volilnih skrinjic. V osmih središčih v Afganistanu se je nocoj pričelo preštevanje glasov, ki so jih na današnjih prvih svobodnih predsedniških volitvah v zgodovini države oddali volilni upravičenci.
Približno dve uri po odprtju volišč so bili v napadu na vojaški konvoj južno od prestolnice ranjeni najmanj trije člani afganistanskih sil, ki jih vodijo Američani. Pri tem je bil ranjen in ujet tudi eden izmed napadalcev. Ostali napadalci so kljub hitremu odzivu afganistanskih sil uspeli pobegniti.
V provinci Farah pa je prišlo do raketnega napada, pri čemer zaenkrat o žrtvah ne poročajo. V južni provinci Paktika pa so preko noči zasačili 12-letnika, ki je pripravljal eksplozivna telesa. Preko noči so na nekaterih voliščih zabeležili manjše napade, ki so se končali brez žrtev.
Pred novim predsednikom je težka naloga
Afganistanskega predsednika čaka težka naloga. Na jugu in vzhodu države še vedno potekajo spopadi med talibani in ameriškimi silami, v številnih provincah imajo še vedno glavno besedo vojaški poveljniki, pridelovanje mamil pa je oblastem popolnoma ušlo iz nadzora. Afganistan je največji svetovni proizvajalec opija, osnovne sestavine za izdelavo heroina. Izgradnja državnih institucij poteka zelo počasi, mnogo počasneje kot je bilo načrtovano poteka tudi razoroževanje lokalnih milic. Številni deli države so še vedno uničeni.
Od padca talibanskega režima varnostne razmere najslabše
Varnostne razmere se sicer v Afganistanu slabšajo in so po nekaterih ocenah trenutno na najnižji točki po padcu talibanskega režima leta 2001. Letos so spopadi in napadi v državi zahtevali že več kot 600 žrtev. Kljub nasilju pa talibanom ne bo uspelo doseči glavnega cilja, saj bodo morda ovirali volitve, ne morejo pa jih preprečiti. Po prvotnih načrtih naj bi predsedniške in parlamentarne volitve v državi potekale že junija, a so iz varnostnih in organizacijskih razlogov predsedniške volitve preložili na oktober, parlamentarne pa na april prihodnje leto.
Slabe varnostne razmere v državi vzbujajo dvome v to, koliko svobodne in poštene so lahko volitve, na katerih je le kakih 230 mednarodnih opazovalcev, afganistanski opazovalci pa so bili navzoči le v tretjini od 400 okrožij; skupno jih bo dobrih 16.000.
Za varnost med volitvami je skrbelo kakih 60.000 afganistanskih policistov in vojakov, navzočnost v državi pa je za volitve okrepila tudi zveza Nato, ki v Afganistanu vodi mednarodne sile za zagotavljanje varnosti ISAF.
Kdo je Karzaj?
Karzaj je v 80. letih pomagal financirati afganistanski boj proti sovjetski vojski, ki je Afganistan zasedala od leta 1979 do 1989. Protisovjetskemu boju se je pridružil leta 1982, ko je postal vodja operacij Fronte za afganistansko narodno osvoboditev. Večino časa je preživel v izgnanstvu v pakistanskem Pešavarju, leta 1992 pa se je vrnil v Kabul, kjer je po strmoglavljenju prosovjetskega režima prevzel položaj namestnika zunanjega ministra.
Boj proti talibanom je Karzaj začel leta 1999, potem ko so talibanski borci v pakistanskem mestu Kveta ubili njegovega očeta Abdula Ahada Karzo, poslanca v afganistanski skupščini plemenskih vodij. Po očetovi smrti je prevzel vodstvo plemena Popalzaj, ki ima na jugu Afganistana že dalj časa velik vpliv in je tesno povezano z nekdanjim kraljem Zaherjem Šahom. Po padcu talibanskega režima je bil decembra 2001 pred konferenco o Afganistanu imenovan za začasnega afganistanskega predsednika, poleti 2002 pa ga je potrdila skupščina plemenskih vodij loja džirga.
