Po objavi prvih rezultatov prvega kroga francoskih predsedniških volitev, je na ulicah završalo. Nekaj protestnikov, ki jih je razjezila uvrstitev kandidatke skrajne desnice v drugi krog, se je spopadlo s policisti.
Demonstranti, večinoma mladi in oblečeni v črno, nekateri pa so bili tudi zakriti, so na trgu Bastilja metali steklenice in petarde. Policija je tri osebe pridržala. Po nekaterih informacijah so uporabili tudi solzivec.
K protestu, ki se ga je udeležilo okoli 300 ljudi, so pozvala antifašistična gibanja, ki so napovedala, da bodo organizirali noč barikad, poroča AFP.
Največ podpore v Macronu
V prvem krogu današnjih predsedniških volitev v Franciji je glede na izide vzporednih volitev največ glasov dobil neodvisni kandidat Emmanuel Macron, 23,7 odstotka. Sledi mu skrajna desničarka Marine Le Pen z 21,7 odstotka. Macron in Le Penova naj bi se tako pomerila v drugem krogu 7. maja, poročajo francoski mediji.
Glede na izide vzporednih volitev, ki jih je izvedel institut Ipsos, se bosta v drugem krogu pomerila Macron in Le Penova. Glede na predvolilne ankete ima boljše možnosti za zmago v drugem krogu Macron, ki bi tako z 39 leti postal najmlajši francoski predsednik.
Sledita jima konservativec Francois Fillon, ki je sicer že pozval k podpori Macronu v drugem krogu, in skrajni levičar Jean-Luc Melenchon z 19,5 odstotka glasov. Ostali kandidati so dobili precej manj glasov.
Kandidat socialistov Benoit Hamon, ki naj bi glede na ocene dobil okoli šest odstotkov glasov je neposredno po objavi izidov vzporednih volitev svoje volivce pozval, naj drugem krogu glasujejo za Macrona. Kot je dejal, ta sicer ni človek levice, a v tem trenutku je treba premagati Nacionalno fronto.
Macrona je že podprl tudi francoski premier, prav tako socialist, Bernard Cazeneuve.
Macron je bil sicer minister za gospodarstvo v socialistični vladi dosedanjega predsednika Francoisa Hollanda, a je lani vlado zapustil in ustanovil lastno politično gibanje ter kandidira kot neodvisen kandidat.
Velja za najbolj proevropskega kandidata, njegov vzpon od investicijskega bankirja do favorita za zmago na predsedniških volitvah pa je bil meteorski.
Obljublja 50 milijard evrov vreden načrt javnih investicij, ki bi med drugim zajel poklicna pripravništva, prehod na obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte. Napoveduje še zmanjšanje davka na dobiček pravnih oseb ter znižanje stopnje brezposelnosti na sedem odstotkov.
Po objavi izidov vzporednih volitev je za francosko tiskovno agencijo AFP izjavil, da so Francozi danes izrazili željo po spremembah. "V Franciji smo danes obrnili nov list v politični zgodovini," je dejal.
Njegova protikandidatka v drugem krogu, 48-letna Marine Le Pen, je poslanka v Evropskem parlamentu, sicer pa odločna nasprotnica EU, ki hoče opustiti evro ter izpeljati referendum o članstvu Francije v EU.
Le Penova se je uvrstila v drugi krog podobno kot njen oče, Jean-Marie Le Pen leta 2002, ki je nato v drugem krogu izgubil proti Jacquesu Chiracu.
Skrbno varovana volišča dobro obiskana
Volišča v Franciji so bila danes dobro obiskana, do 17. ure je po podatkih francoskega notranjega ministrstva volilo skoraj 70 odstotkov volivcev.
Zaradi sumljivih vozil in predmetov so sicer dopoldne kratko evakuirali nekaj volišč v treh mestih. Eno od volišč so med drugim evakuirali v mestu Haguenau na severovzhodu države, kjer je nekdo opozoril na sumljiv predmet v bližini, ki pa ni bil nevaren. Po dve volišči pa so zaradi sumljivih vozil izpraznili v mestu Saint-Omer na severu in mestu Besancon na vzhodu države. V obeh primerih je šlo za lažni alarm, poroča francoski časnik Le Figaro.
V državi so ob volitvah zaostrili varnostne razmere, tako zaradi veljavnih izrednih razmer, kot tudi zaradi četrtkovega napada v Parizu, v katerem je bil ubit policist.
Sredinski Emmanuel Macron je svoj glas oddal v mestni hiši obmorskega mesta Le Touquet severno od Pariza. "Treba je voliti zaradi časa, v katerem živimo," je povedal.
Skrajno desna Marine Le Pen je glasovala v mestu Henin-Beaumont, ki velja za utrdbo njene Nacionalne fronte. V bližini volišča je prišlo do incidenta, v katerem so se skušale aktivistke skupine Femen tik pred prihodom Le Penove prebiti na volišče. Policija je več protestnic aretirala.
V prestolnici je nekaj pred 12. uro volil tudi kandidat Republikancev Francois Fillon, ki ga je v predvolilni kampanji zaznamovala afera glede domnevne fiktivne zaposlitve njegove soproge Penelope. Slednja je na drugem volišču glasovala že pred tem. Kakšno uro kasneje pa je na volišče prišel še levičarski kandidat Jean-Luc Melenchon.
Hollandu so zaploskali
Na volitvah svojega naslednika pa je glas v mestu Tulle oddal tudi že socialist Hollande, ki se je, kot je v njegovi navadi, rokoval in pogovoril s tamkajšnjimi prebivalci. V Tullu je bil sicer Hollande med letoma 2001 in 2008 župan. Ob izhodu iz volišča so mu ljudje tudi zaploskali.
V pogovoru z novinarji je Hollande dejal, da ga malo stiska pri srcu, "kot vsakič, ko so volitve". Vendar pa je kasneje priznal, da je tokrat, ko ne kandidira, težje. "Treba je živeti brez nostalgije, vedno je treba živeti z upanjem in voljo." Francozom je zagotovil tudi, da je za varnost poskrbljeno.
Za varnost skrbelo 50.000 policistov in 7000 vojakov
V zadnjih tednih je je bila sicer četverica kandidatov – poleg Le Penove, Macrona in Fillona še levičar Jean-Luc Melenchon – v anketah postala izjemno izenačena, z nekaj več ali manj kot 20-odstotno podporo.
Približno 66.000 volišč po državi se je odprlo ob 8. uri, dvanajst ur kasneje so svoja vrata zaprla. Že v soboto so lahko svoj glas oddali prebivalci francoskih čezmorskih ozemelj.
Gre za prve volitve, ki potekajo v času izrednih razmer, ki so v državi v veljavi od terorističnih napadov novembra 2015. Za varnost je skrbelo več kot 50.000 policistov, ob podpori 7000 vojakov, ki so sicer del varnostne operacije, vzpostavljene po terorističnih napadih januarja 2015.
Tudi volilna kampanja se je iztekla v znamenju terorističnega napada, v katerem je v četrtek zvečer napadalec na Elizejskih poljanah v Parizu ubil policista. Pariške oblasti so zato vsakemu volišču ponudile možnost dodatnega varovanja.
KOMENTARJI (733)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.