Iraška volilna komisija je danes ob začetku konference iraških sosed in Egipta o iraških volitvah v jordanskem Amanu sporočila, da bo imelo na parlamentarnih volitvah 30. januarja v Iraku volilno pravico 14 milijonov od okoli 23 milijonov Iračanov, svoj volilni glas pa bo lahko oddalo tudi okoli milijon Iračanov starejših od 18 let, ki živijo v tujini.
V Iraku so za nadaljnjih 30 dni podaljšali izredno stanje, ki so ga sicer razglasili 7. novembra lani za obdobje dveh mesecev.
"Medtem ko tolpe teroristov nadaljujejo s sovražnimi aktivnostmi, da bi preprečile vzpostavitev vlade in ustavile mirno udeležbo Iračanov v političnem procesu, se je ministrski svet sporazumel za podaljšanje trajanja zakonov o izrednih razmerah," so zapisali v sporočilu začasne iraške vlade.
Izredno stanje se bo nadaljevalo po vsej državi z izjemo kurdskih območij na severu Iraka, je še sporočil urad iraškega premiera Alavija.
Našli trupla 18 delavcev
Na severu Iraka je bilo ubitih 18 delavcev, ki jih je namišljeni delodajalec tja zvabil pod pretvezo, da bodo delali v ameriškem oporišču.
Trupla gradbenih delavcev, ki so jih pobili iraški uporniki, so našli na polju v bližini Mosula. Delavce, stare od 14 do 20 let, naj bi pobili že 8. decembra, ko naj bi 50 kilometrov iz Mosula ustavili njihovi vozili, ki sta bili na poti iz Bagdada v provinco Ninive. Pobiti mladeniči so imeli roke zvezane na hrbtu, vsak od njih pa je bil ustreljen v glavo. Vsi so bili šiiti s severa Bagdada. Najel naj bi jih iraški pogodbenik, da bi delali v ameriškem vojaškem oporišču v Mosulu, mestu z večinskim sunitskim prebivalstvom.
Zadavljen vodja Komunistične stranke
V Bagdadu pa so našli umorjenega vodjo iraške Komunistične stranke Hadija Saleha. Njegovo truplo so našli v njegovi hiši v Bagdadu. Oči je imel zavezane, roke pa zvezane z jekleno žico. Po vsej verjetnosti je bil zadavljen.
Saleh, ki je imel dvojno državljanstvo, iraško in švedsko, je bil pristojen za zunanje zadeve pri iraški Komunistični stranki, ki je po padcu režima Sadama Huseina znova vzniknila iz ilegale. Stranka je ob objavi smrti voditelja za umor obtožila "teroriste in privržence" Huseinovega režima.
Združitev nove iraške vojske in narodne garde
Nova iraška vojska, ki so jo ustanovili po ameriški invaziji na Irak leta 2003, in za boj proti upornikom pristojna iraška narodna garda, sta sedaj združeni v enotne oborožene sile. Odlok prehodne iraške vlade so sprejeli prav na njihov praznik - dan vojske. Narodne oborožene sile, ki jih je izurila ameriška vojska, sestavlja 120 tisoč vojakov, 80 tisoč pripadnikov iraške vojske in 40 tisoč pripadnikov narodne garde.
Stara iraška vojska nekdanjega iraškega predsednika Sadama Huseina, ki je štela 400 tisoč vojakov, je bila po vdoru ameriških sil aprila 2003 razpuščena. Takrat so opazovalci v brezposelnih vojakih in častnikih videli odločilno moč oboroženega protiameriškega upora. Sedaj pa ameriška vojska po polaga velike upe v oblikovanje novih iraških oboroženih sil. Kasneje naj bi bila ta nova vojska sposobna nadomestiti večino ameriških vojakov v Iraku, ki jih je sedaj okoli 150 tisoč.
