Tujina

Volilni molk v Srbiji

Beograd, 06. 12. 2002 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

V Srbiji je opolnoči nastopil volilni molk pred ponovnimi nedeljskimi predsedniškimi volitvami. Za predsedniški položaj se tokrat potegujejo le trije kandidati, za absolutnega favorita pa velja jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica.

Srbski volilci bodo v nedeljo že v tretje izbirali novega predsednika Srbije, potem ko sta pred skoraj dvema mesecema prva dva kroga volitev propadla zaradi prenizke volilne udeležbe v drugem krogu. Tokrat za veljavnost drugega kroga v skladu z odločitvijo parlamenta ne bo potrebna več kot 50-odstotna udeležba, zato se poznavalci bojijo, da Srbija novega predsednika v nedeljo ne bo dobila.

Za položaj predsednika se znova poteguje kandidat Demokratske stranke Srbije (DSS), jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, zmagovalec neveljavnega drugega kroga, ob njem pa še vodja radikalcev Vojislav Šešelj in vodja Stranke srbske enotnosti (SSJ) Borislav Pelevič.

Bodo volitve v tretje uspele?

Najnovejše javnomnenjske raziskave so pokazale, da bi volitve lahko bile znova neuspešne zaradi nezadostne volilne udeležbe. Če se glasovanja ne bo udeležila najmanj polovica volilnih upravičencev, jih bodo morali najkasneje do začetka marca znova ponoviti ali pa v parlamentu spremeniti zakon o volitvah predsednika. Predsedniški kandidat Koštunica pa je pred dnevi zagrozil, da bo njegova stranka sprožila postopek za predčasne parlamentarne volitve, če bi predsedniške volitve ponovno bile neuspešne.

Raziskave kažejo na vnovično zmago Koštunice

Najbolje kaže Vojislavu Koštunici
Najbolje kaže Vojislavu Koštunici FOTO: Reuters

Koštunica je že napovedal, da v primeru zmage ne bo vztrajal pri rekonstrukciji srbske vlade, temveč se bo zavzel za sprejetje nove ustave. Po sprejetju slednje bodo po njegovem prepričanju v Srbiji prihodnje leto gotovo pripravili predčasne parlamentarne volitve. Če v nedeljo ne bi bil izvoljen, pa bi Koštunica zahteval takojšen razpis predčasnih parlamentarnih volitev.

Koštunica, kandidat DSS, ima tudi podporo vladajoče koalicije, Demokratične opozicije Srbije (DOS), vendar je njenih 18 članic štiri dni pred volitvami državljanom še vedno posredovalo mešane pozive; od podpore Koštunici do zagovarjanja bojkota volitev ter pozivov k udeležbi brez jasne podpore kateremu od kandidatov.

Pozivanje volivcev za udeležbo na volitvah

Beograjska izvedenska skupina G17 Plus, ki se namerava registrirati kot politična stranka, je pozvala volivce, naj se glasovanja udeležijo zaradi državnih interesov. S podobnimi pozivi so se oglasili tudi predstavniki mednarodne skupnosti in nevladnih organizacij. K udeležbi je ob Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki je zadnje dni s temi pozivi še najbolj vztrajala, pozvala tudi skupina javnih osebnosti, med njimi pravoslavni duhovniki, igralci in pisatelji. Pozivom se je pridružilo tudi dansko predsedstvo Evropske unije, ki je v sredo poudarilo, da bi bile uspešne volitve znak, da so Srbija in njeni prebivalci odločeni za pot v evropske strukture.

Šešlja podpira Milošević

Kandidaturo predsednika Srbske radikalne stranke (SRS) Šešlja je tako kot v prvem krogu znova podprl nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević, ki mu v Haagu sodijo zaradi vojnih zločinov. Šešelj je sicer v prvem krogu 29. septembra dobil presenetljivo visoko podporo - le nekaj odstotkov manj kot "drugouvrščeni" kandidat Miroljub Labus - 23,24 odstotka. Njegovo kandidaturo sta podprli tudi Miloševićeva Socialistična stranka Srbije in Jugoslovanska levica (JUL) Miloševićeve soproge Mire Marković.

Razveljavitev predsedniških volitev dveh krogov

Predsedniške volitve, ki so potekale v dveh krogih 29. septembra in 13. oktobra, so bile razveljavljene, ker se drugega kroga ni udeležilo zahtevanih več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Srbski parlament je nato to zahtevo 5. novembra odpravil s spremembo zakona o volitvah predsednika republike. V prvem krogu 29. septembra sta se sicer izmed enajstih kandidatov v drugi krog uvrstila Koštunica in kandidat skupine državljanov Labus, ki pa se je odločil, da na ponovljenih volitvah ne bo kandidiral.

Dosedanjemu srbskemu predsedniku, Milanu Milutinoviču, ki ga je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov, sicer zavezniku Miloševića, se bo petletni mandat iztekel 5. januarja 2003. V primeru neuspeha volitev bo dolžnosti predsednika Srbije tri mesece opravljala predsednica srbske skupščine Nataša Micić, zaveznica srbskega premiera Zorana Djindjiča.