O vojaškem sodelovanju je danes na svoji spletni strani poročal ameriški dnevnik New York Times, ki se sklicuje na neimenovane ameriške vojaške vire. Časnik navaja štiri oporišča, ki zanimajo Američane: eno v bližini bagdadskega letališča, drugo v Talilu blizu Nasirije, tretjo na puščavskem območju na zahodu Iraka pri starem naftovodu, ki vodi v Jordanijo, četrto pa v Bašurju v iraškem Kurdistanu na severu države. Ta oporišča že zdaj uporabljajo ameriške sile, Pentagon pa računa, da jih bo lahko uporabil tudi v primeru "krize na območju".
Marinci zapustili Bagdad
Ameriški marinci so se danes umaknili iz Bagdada ter vzdrževanje reda in miru v mestu prepustili prenovljeni iraški policiji in enotam ameriške vojske. Umik marincev natanko mesec dni po začetku vojne v Iraku pomeni veliko zmanjšanje števila ameriških enot v Bagdadu, čeprav točno število ni znano. Medtem so prebivalci Bagdada začeli čistiti ruševine in svoje domove, odprta pa je tudi večina trgovin.
Američani dobili navodilo za zaščito muzeja
Ameriška vojska ni upoštevala navodil Urada za obnovo in humanitarno pomoč v Iraku, naj zaščiti arheološki muzej v Bagdadu, je danes poročal britanski tednik Observer. V dokumentu omenjenega urada, ki je neposredno podrejen Pentagonu, piše, da bi ameriška vojska lahko zaščitila muzej, iz katerega so ukradli večino razstavnih predmetov. Urad je 27. marca ameriškim generalom poslal dokument, v katerem je zapisal, da bi plenjenje muzeja lahko povzročilo nepopravljivo škodo na kulturnih zakladih, ki so pomembni za vse človeštvo. Urad je zahteval namestitev le po nekaj vojakov pred pomembnimi kulturnimi objekti. Kot še poroča Observer, je bil vodja urada, ameriški upokojeni general Jay Garner, po ropanju v iraški prestolnici "besen".
Patten in Solana za vrnitev inšpektorjev, ZDA proti
Evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten je zahteval takojšnjo vrnitev inšpektorjev ZN za razorožitev Iraka v to zalivsko državo. V interesu vseh udeleženih v iraški krizi je, da poročilo inšpektorjev v največji meri prispeva k verodostojnosti, je danes med obiskom v Avstraliji dejal Patten. Če bodo v iskanju orožja za množično uničevanje udeležene le države vojne koalicije proti Iraku, bo arabski in islamski svet manj verjel njihovim izsledkom, je poudaril Patten. Za vrnitev inšpektorjev se je zavzel tudi visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Podsekretar za politične zadeve na ameriškem zunanjem ministrstvu Marc Grossman pa je dejal, da je vrnitev inšpektorjev ZN v Irak nerealna. "O tem vprašanju je treba razpravljati v ZN. Mandat inšpektorjev sicer še traja, vendar jih ni mogoče spet poslati v Irak," je poudaril Grossman, ki je prepričan, da bodo ZDA v Iraku našle orožje za množično uničevanje. Grossman je tudi zagotovil, da je cilj ZDA čimprejšnji začetek delovanja začasne iraške vlade. "Ne mi ne Združeni narodi ne moremo vladati Iraku, Iračani si bodo vladali sami," je poudaril Grossman. Vendar bodo ZDA vodile politično obnovo Iraka, je dodal.
Humanitarna pomoč
V Irak od vsepovsod priteka humanitarna pomoč. Iran je v državo poslal 500 ton hrane in zdravil. Iran, ki je bil z Irakom v osemletni vojni, strmoglavljenju režima Sadama Huseina ni nasprotoval, čeprav Teheran skrbi navzočnost ameriških enot v sosednji državi. Iz Jordanije je krenilo več 10 tovornjakov s hrano za prebivalce prestolnice, pomoč prihaja tudi iz Kuvajta in Turčije.
Rop v glavni banki v Basri
Britanski vojaki so v Basri aretirali 57 moških, ki so vdrli v glavno banko tega južnoiraškega mesta. Roparjem je uspelo izprazniti trezor, potem ko so sprožili na meter debel zid pritrjen eksploziv. Da bi preprečili nov napad, so britanski vojaki po vlomu pred banko zapeljali oklepno vozilo.
