Izrael nadaljuje z napadi

Po Evropi so tudi danes potekali protesti proti izraelski ofenzivi na območju Gaze. V Nemčiji se je v Duisburgu zbralo 10.000 ljudi, ki so zahtevali konec izraelske ofenzive in odpravo blokade v Gazi. Okoli 5000 ljudi se je zbralo v Mainzu, v Berlinu pa okoli 2500 pretežno palestinskih protestnikov. Demonstracije so potekale tudi v Freiburgu, Tübingenu, Stuttgartu, Münchnu in Dresdnu.

Na ulice so se odpravili tudi prebivalci skandinavskih držav. Več tisoč ljudi je protestiralo v Stockholmu, med njimi voditeljica opozicijskih socialdemokratov Mona Sahlin. Demonstracije so potekale tudi v drugih švedskih mestih. Medtem se je v danskem Koebenhavnu na demonstracijah zbralo nekaj sto proizraelskih protestnikov.

Množično udeležbo pričakujejo na protestih v Londonu. Demonstracije so se v britanski prestolnici začele opoldne v Hyde Parku, sklenile pa naj bi se pred izraelskim veleposlaništvom. Organizatorji pričakujejo skupaj okoli 100.000 udeležencev.

Deset tisoč protestnikov se je zbralo tudi na ulicah Pariza in ostalih francoskih mest. V Parizu se je tako več deset tisoč Francozov in Francozinj arabskega porekla pridružilo drugim levičarskim protestnikom. Nosili so palestinske zastave in vzklikali "Alah je največji!" ter "Izraelci morilci!"

Protestniki so se zbrali še v Nici na Azurni obali, v Marseilleu, v Lilleu na severu države, v Grenobleu ob vznožju savojskih Alp, v Bordeauxu in Touolouseu na jugozahodu, v Mulhouseu na vzhodu in v Le Havreu ob Rokavskem prelivu.

Tisoči so proti izraelski ofenzivi v Gazi na različne načine protestirali tudi v Milanu, Torinu in Firencah, večjih izgredov pa ni bilo. Celo v idiličnem avstrijskem Innsbrucku se je v hudem mrazu na mirnih protestih zbralo 3500 ljudi.

V Carigradu je medtem danes potekal t. i. damski vrh, na katerem so izraelske napade na območju Gaze obsodile soproge voditeljev muslimanskih držav. Dame so obenem obsodile humanitarno tragedijo v Gazi in pozvale mednarodno skupnost, naj konča trpljenje tamkajšnjih žena in otrok. Srečanje je organizirala soproga turškega premiera Emine Erdogan, med udeleženkami pa so bile jordanska kraljica Rania, soproga sirskega predsednika Asma al Asad, hči libijskega voditelja Ajša Gadafi in soproga libanonskega predsednika Wafa Suleiman.

Abas: Potrebna je mednarodna navzočnost

Palestinski predsednik Mahmud Abas je danes izrazil trdno podporo egiptovski pobudi, ki predvideva takojšnjo prekinitev ognja za določeno obdobje, odprtje meja z območjem Gaze, preprečitev tihotapljenja orožja in povabilo palestinskim skupinam k spravnim pogovorom. Palestinski predsednik je tudi izjavil, da je za zaščito ljudi potrebna mednarodna navzočnost na območju Gaze, ne le mednarodni opazovalci na meji z Egiptom. Menil je še, da egiptovska pobuda predstavlja glavni mehanizem, prek katerega bi lahko uresničili v četrtek sprejeto resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki zahteva končanje spopadov na območju Gaze.

V Kairu se bodo danes mudili tudi predstavniki Hamasa iz Sirije in Gaze, ki se bodo pogovarjali z vodjo egiptovskih obveščevalnih služb Omarjem Sulejmanom. Predstavniki Hamasa iz Sirije so se že v četrtek sestali s Sulejmanom, današnje srečanje pa bo prvo po začetku izraelske ofenzive na Gazo 27. decembra lani, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Hamasa iz Gaze.

V Damasku so se danes srečale tudi palestinske skupine, ki delujejo v Siriji. Deseterica palestinskih frakcij, med njimi Hamas in militantni Islamski džihad, so v posebni izjavi po srečanju zavrnili namestitev kakršnih koli mednarodnih sil ali opazovalcev v Gazi in kakršno koli varnostno ureditev, ki slabi upor palestinskega ljudstva.

Zavrnili so tudi resolucijo VS ZN. "Resolucija Varnostnega sveta ZN številka 1860 ne odgovarja na zahteve in interese palestinskega ljudstva in škodi našemu uporu," so še zapisali palestinski voditelji v izgnanstvu in dodali, da zavračajo "vsakršno pobudo ali predlog, katerih namen je doseganje ciljev, ki jih želi sovražnik uresničiti z vojaško ofenzivo". Voditelje arabskih držav so obenem pozvali, naj skličejo vsearabski vrh in prevzamejo zgodovinsko odgovornost spričo vojne za "izničenje palestinskega ljudstva".

V Egiptu je danes tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier, ki se je sestal z Mubarakom. Cilj Steinmeierjevih posredniških prizadevanj je oblikovati "delovni načrt za trajno premirje". "Sedaj moramo trdo delati, da bi vzpostavili pogoje za končanje vojne," je po srečanju dejal Steinmeier.

V Kairo bo prihodnji teden znova odpotoval tudi izraelski visoki predstavnik Amos Gilad, ki se je v Egiptu že mudil v začetku tega tedna, a njegovi sestanki niso prinesli konkretnih rezultatov.

Napadi se nadaljujejo

Medtem ko si mednarodna skupnost prizadeva za ustavitev nasilja, se je začel že tretji teden izraelske ofenzive na območju Gaze. Samo ponoči in zgodaj zjutraj so izvedli kar 40 zračnih napadov. Ciljali naj bi skladišča orožja in predore za njegovo tihotapljenje ob meji z Egiptom. Domačini pa trdijo, da so napadali izpraznjene domove v okolici Gaze, Han Junisa in Beit Lahije.

Hamas je po drugi strani ponoči proti izraelskim mestom izstrelil dve raketi, napadi pa so se okrepili čez dan. Ena od raket je zadela mesto Aškelon in ranila tri ljudi.

V samem mestu Gaza naj bi se pripadniki omenjenega palestinskega gibanja spopadli z izraelskimi vojaki.

Doslej je umrlo 821 Palestincev, ranjenih je več kot 3300. Skoraj vsaka tretja žrtev naj bi bil otrok. Tistim, ki bodo vojno preživeli, psihologi napovedujejo travmatično prihodnost. Na izraelski strani je bilo ubitih 13 ljudi, med njimi trije civilisti.

Letaki opozarjajo

Izraelska letala so na območje Gaze odvrgla letake, s katerimi prebivalce obveščajo, da Izrael pripravlja "novo etapo boja proti terorizmu" ter da bo "zaostril" operacijo.

Vojni zločini

Na podlagi določenih incidentov, ki so se zgodili v Gazi, bi lahko začeli kazenski pregon zaradi vojnih zločinov. To je dejala visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay, ki zahteva neodvisno preiskavo. V mislih naj bi imela onemogočanje dostopa do ranjencev, četrtkovo obstreljevanje zgradbe, kamor so pred tem preselili okoli sto palestinskih civilistov, in napad na vozilo ZN.

Ti so v odgovor ustavili razdeljevanje humanitarnih paketov, dokler Izrael njihovemu osebju ne bo zagotovil varnosti. To se je končno zgodilo in danes naj bi 1,5 milijona prebivalcev Gaze, med katerimi večina živi v hudem pomanjkanju, le dočakalo pomoč. Izraelska vojska je napad na vozilo ZN danes zanikala, na svetovni organizaciji pa odgovarjajo, da so se sklicevali na navedbe prič, ki so v bližini videle izraelski tank in ki so trdile, da je brez dvoma streljal nanje.