Med Avstrijo in Litvo se zaostruje spor, v središču katerega je nekdanji častnik zloglasne sovjetske obveščevalne službe KGB. Uradna Vilna je namreč zaradi odločitve avstrijskih organov pregona, da Mihaila G., ki ga v Litvi iščejo kot vojnega zločinca, izpustijo iz zapora, svojega veleposlanika na Dunaju poklicala domov na posvetovanja.
62-letnega Mihaila G. so avstrijske oblasti aretirale v četrtek na dunajskem letališču Schwechat. Ker so bile obtožbe Litve, na osnovi katerih je bil za Mihailom izdan evropski zaporni nalog, po navedbah avstrijskega zunanjega ministrstva "preveč nejasne", so ga nato iz "povsem pravnih razlogov" izpustili.
Litovski premier Andrius Kubilius je Avstriji zato očital "nespoštovanje evropske solidarnosti", litovska predsednica Dalia Grybauskaite pa je ocenila, da gre za "politično neutemeljeno" ravnanje, ki spodkopava sodelovanje na področju pravosodja med državami članicami EU. Litovsko zunanje ministrstvo je danes sporočilo, da je svojega veleposlanika na Dunaju poklicalo domov na posvetovanja.
Avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger po drugi strani vztraja, da je spor z Litvo s pravnega vidika zaključen. Kot je ponovil danes ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju, je Avstrija pravna država z neodvisnim pravosodjem. Ker Litva ni pravočasno posredovala dokumentov s konkretnimi obtožbami na račun Mihaila G., ga je avstrijsko državno tožilstvo pač moralo izpustiti, je pojasnil.
Po trditvah litovskih oblasti je Mihail G. glavni odgovorni za krvave dogodke v litovski prestolnici 13. januarja 1991. Takrat je bilo v napadu posebne enote sovjetske vojske Alfa, ki ji je poveljeval obtoženi, na televizijskem stolpu v Vilni ubitih 14 civilistov.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.