Vojni zločinci lahko kandidirajo na volitvah

Ustava Bosne in Hercegovine in zakon o volitvah v tej državi dopuščata možnost, da na volitvah kandidirajo tudi pravnomočno obsojeni vojni zločinci. Ustava in omenjeni zakon namreč takšnih primerov sploh ne obravnavata. Glavni krivec za takšne situacije so razsodbe sodišč, ki ne določajo odvzema kakršnih koli državljanskih pravic obsojenim kriminalcem, piše Dnevni Avaz.

Za to, da se oseba odloči preizkusiti svojo priljubljenost na volitvah, morajo biti izpolnjeni samo trije pogoji: da je polnoletna, da je državljan oziroma državljanka BiH in da ima na območju te države prijavljeno stalno bivališče.

S takšnim primerom se BiH ni srečala samo v teoriji, ampak tudi v praksi. Leta 2004 je na volitvah za župana občine Bosanski Šamac skoraj zmagal Simo Zarić, ki ga je pred tem haaško sodišče spoznalo za krivega. Zaradi zločinov proti človeštvu, natančneje preganjanja na osnovi političnih prepričanj, rase in veroizpovedi, deportacij in hudih kršitev Ženevske konvencije je bil obsojen na šetletno zaporno kazen, še piše Dnevni Avaz. Formalnopravno bi tako lahko tudi Radovan Karadžić, če bo obsojen in pred smrtjo odslužil kazen, kandidiral na volitvah v BiH.

Volilna komisija ima pri tem praktično zvezane roke, saj nima pristojnosti, da bi komur koli odvzela državljanko pravico do kandidature. Edine omejitve, ki jih določa ustava te države, so primeri, ko je oseba na prestajanju kazni, izrečene na haaškem tribunalu, ali ko je proti njej vložena obtožnica, a se ta ni pojavila na omenjenem sodišču, zaključuje omenjeni časnik.