"Če upoštevate nasilje okrog nas, teroristične napade po vsem svetu in to, kar se dogaja v Iraku, ne morem reči, da je svet postal bolj varen," je dejal.
Annan je v preteklosti vojno v Iraku označil za nezakonito, saj Washington in njegovi zavezniki nikoli niso dobili odobritve Varnostnega sveta ZN za napad. Tokrat je Annan dejal, da so Iračani verjetno zadovoljni, da Sadam Husein ni več na oblasti. "Mislim, da so Iračani in večina ljudi v regiji verjetno srečni, da Husein in njegov okruten režim nista več na oblasti. Toda ne morem reči, da jih ne skrbijo posledice vojne," je poudaril.
Annan je še zavrnil domneve, da so bile Francija, Rusija in Kitajska pripravljene umakniti sankcije proti Huseinovemu Iraku v zameno za pogodbe za iraško nafto. Poročilo vodje inšpekcij ameriške obveščevalne agencije CIA v Iraku Charlesa Duelferja namreč navaja, da je Husein izkoriščal program ZN Nafta za hrano, tako da je podkupil vlade zahodnih držav in pri njih pridobival podporo za umik sankcij. Generalni sekretar ZN je še opozoril ZDA pred morebitno ameriško vojaško operacijo proti Iranu, s katero bi ZDA skušale zaustavile iranski jedrski program. Po njegovih besedah bi bila takšna operacija nesmiselna, Varnostni svet ZN pa bi jo imel za nezakonito.
Granata na ljudi, ki so se hoteli razorožiti
V bližini igrišča v bagdadskem predmestju Sadr City, kjer od začetka tedna poteka predaja orožja, je padla minometna granata, ki je terjala dve smrtni žrtvi, šest ljudi pa je bilo ranjenih.
Po besedah tamkajšnjega plemenskega voditelja Karima al Bahatija, so varnostne sile že aretirale osumljenca. Na igrišču Al Sinaa se je drenjalo več sto ljudi, ki so želeli zadnji dan operacije razorožitve četrti predati orožje.
Ostri boji v Faludži
Po izteku ultimata iraške vlade upornikom v Faludži se tam spopadi stopnjujejo.
V tem mestu so ves dan potekali ostri boji med ameriškimi enotami in uporniki. Američani njihove položaje napadajo s topovskim obstreljevanjem ter raketami. O žrtvah ni poročil. Ponoči pa so v ameriških zračnih napadih umrli trije ljudi. Industrijsko mesto z okoli 300.000 prebivalci je obkoljeno že od četrtka, skoraj vsak dan pa ga bombardirajo ameriška letala.
Iraške oblasti upornike obtožujejo, da so v Faludži aretirali in obglavili številne iraške civiliste, ki so jih obtožili izdajstva. Iskanje izdajalcev se je razširilo po več uspešnih akcijah iraških in ameriških sil, v katerih so uporniki izgubili več mož in zalog streliva.
Ubitih devet policistov
Iraški uporniki pa so v noči na nedeljo v Latifiji kakih 40 kilometrov južno od Bagdada ubili devet iraških policistov, ki so se vračali z urjenja v Jordaniji, kjer iraške policiste izobražujejo tudi slovenski policisti. Skrajneži so streljali na manjši avtobus, nakaterem so bili policisti, ki so se vračali v Karbalo, je sporočila policija v Karbali. Policisti so bili na poti iz Jordanije, kjer so se skupaj z več tisoč iraškimi policisti udeležili izobraževalnega tečaja.
Znova odprli urad
V šiitskem svetem mestu Nadžaf v osrednjem Iraku so na podlagi sporazuma z začasno iraško vlado vnovič odprli urad skrajnega šiitskega verskega voditelja Moktade al Sadra, je sporočil vodja urada Hašem Abu Ragif. Urad so iraške oblasti zaprle avgusta v okviru operacije razoroževanja šiitskih skrajnežev.
Al Zarkavi povsod iskan
Neimenovani predstavniki jordanskih oblasti so sporočili, da je jordanski vojaški tožilec Mahmud Obeidat 13 domnevnih islamskih skrajnežev, med katerimi je tudi zloglasni Abu Musab al Zarkavi, obtožil, da so v povezavi z Al Kaido načrtovali zaroto, v kateri bi s kemičnim in konvencionalnim orožjem napadli več krajev v Jordaniji.
Štirje izmed obtoženih, med njimi tudi al Zarkavi, so na begu, zato jim bo sojeno v odsotnosti. Sojenje trinajsterici se bo najverjetneje začelo sredi novembra.
Predstavniki varnostnih sil so povedali, da so skrajneži za cilje napada med drugim izbrali tudi urad jordanskega premiera, sedež tajne obveščevalne službe ter ameriško veleposlaništvo v Amanu. Domnevni vodja aprila letos razbite teroristične celice, Azmi al Džajusi, je vojaških preiskovalcem priznal načrte za napad s kemičnim orožjem, so še dejali.
Ameriška administracija je sicer skrajno islamsko skupino jordanskega skrajneža al Zarkavija, Tavhid va al džihad, v petek uvrstila na seznam terorističnih organizacij. Skrajna islamska skupina je odgovorna za več smrtonosnih napadov v Iraku, pa tudi za ugrabitve in usmrtitve več tujcev v zadnjem času v tej državi. Obenem je al Zarkavi na ameriškem seznamu najbolj iskanih oseb uvrščen na drugo mesto, takoj za Osamo bin Ladnom.
Medtem pa so skrajneži, ki jim al Zarkavi poveljuje, na svoji internetni strani objavili, da so Al Kaidi zaprisegli zvestobo in da bodo sodelovali v operacijah v Iraku.
Britanske enote ne bodo premeščene v Bagdad ali Faludžo
Britanci nasprotujejo premiku svojih vojakov v Faludžo in Nadžaf, kar naj bi zahtevali Američani.
Napoved umika dela od 9200 britanskih vojakov iz Basre na jugu v ameriški sektor bi namreč Britanijo potegnil še globlje v vrtinec iraške vojne. Ta načrt je v Britraniji povzročil protest opozicije in drugih kritikov iraške vojne. Konservativci opozarjajo premiera Blaira, naj britanskih vojakov ne izpostavlja nevarnosti, zato da bi pred volitvami naredil politično uslugo Bushu. Istega mnenja je bilo tudi 50 tisoč ljudi, ki so se zbrali v Londonu in protestirali proti temu načrtu.
Velika Britanija sicer še preučuje zahtevo ZDA po namestitvi britanskih vojakov v ameriški sektor v Iraku, vendar njihova napotitev v Bagdad ali Faludžo ne pride v poštev, je dejal tiskovni predstavnik britanskega obrambnega ministrstva. Britanski obrambni minister Geoff Hoon bo v nagovoru v parlamentu v ponedeljek potrdil, da je Washington zaprosil London za premestitev britanskih vojakov iz britanskega sektorja, vendar bo ob tem ponovil, da odločitve še niso sprejeli.
"Povedal bo, da smo dobili prošnjo Američanov za namestitev britanskih enot v ameriškem sektorju. Vztrajal bo pri dejstvu, da glede tega še ni bila sprejeta nobena odločitev in da preučujemo njihovo prošnjo. Ne bo povedal imen enot ali datuma ali česarkoli podobnega," je dejal tiskovni predstavnik in dodal: "Če bodo enote odšle iz britanskega sektorja, ne bodo odšle v Bagdad ali Faludžo."
Britanska opozicija je po navedbah številnih medijev, da bi lahko britanske enote z juga Iraka premestili na območje Bagdada, kjer so napadi na koalicijske sile najbolj pogosti, in bi bile pod ameriškim poveljstvom, zahtevala, da vlada v parlamentu razjasni morebitno premeščanje britanskih enot.
Kje je truplo britanskega talca?
Britanski veleposlanik v Iraku Edward Chaplin je v televizijskem govoru prosil Iračane, naj jim pomagajo najti truplo obglavljenega britanskega inženirja Kennetha Bigleya. Chaplin je v arabščini razložil, da je čakanje na informacije o Bigleyevem truplo zlasti mučno za družino usmrčenega. "Začel se je ramazan, sveti mesec, čas za družino in sočutje do drugih. Obračam se na vse, ki bi nam lahko posredovali informacije o Kenu. Pomislite na njegovo družino, ki tega trpljenja ni zaslužila. Pomagajte jim, da se bodo lahko dostojno poslovila od svojega družinskega člana," je dejal Chaplin.
