'Vojna v BiH je bila vojna med Srbi'

Obtoženec haaškega sodišča za genocid, nekdanji predsednik Republike srbske Radovan Karadžić je v pogovoru za katarsko televizijo Al Džazira danes dejal, da si vojne v BiH "niso želeli" in da "ni bila potrebna". Sebe je označil za človeka, "ki je imel nesrečno vlogo v nesrečni vojni v nesrečni deželi", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

'Če bi imeli Bošnjaki drugačno vodstvo, bi se vojni lahko izognili'

Karadžić, ki je v priporu v Scheveningnu, je v pogovoru ocenil, da bi se vojni v BiH lahko izognili, če bi imeli Bošnjaki drugačno vodstvo. Bošnjaki so sicer po njegovem Srbi, ki so pod turško vladavino sprejeli islam, tako da je bila vojna v BiH pravzaprav vojna med Srbi.

'Upam v pravično sojenje'

Karadžić, ki naj bi v ponedeljek na sojenju na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije začel predstavljati svojo obrambo, upa v pravično sojenje. Bojkot sojenja, ki se zaradi tega – odkar se je začelo oktobra lani – ni premaknilo še nikamor, pa je upravičil s tem, da ni imel dovolj časa za pripravo na sojenje. Smiselno pa se mu zdi biti na sojenju le, če lahko na njem sodeluje. "Ne želim biti kot rastlina na dežju in snegu in brez možnosti sodelovanja," je dejal.

Glede 13-letnega skrivanja pred roko pravice, ko je nazadnje uporabljal lažno ime doktorja Dragana Dabića, je dejal, da se "Dabić ni ukvarjal z ničimer, s čimer se ne bi ukvarjal tudi zdravnik Radovan Karadžić."

'Živel sem in ne umrl'

Na vprašanje, kako se je počutil med skrivanjem in ali je bil v stalnem strahu pred aretacijo, je odgovoril, da pomeni življenje v strahu "stalno umiranje", da pa je "on živel in ne umrl". Pogovor je sicer Al Džazira vključila v oddajo Tajno življenje Radovana Karadžića, ki jo bo predvajala v prihodnjih dneh.

Spomnimo ...

Karadžić, ki so ga po 13 letih skrivanja prijeli julija 2008 v Beogradu, haaško tožilstvo obtožuje genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH (1992–1995). Obtožen je za genocid 8000 Bošnjakov v Srebrenici julija 1995 in zločinov med 44-mesečnim obleganjem Sarajeva, pri čemer je bilo ubitih okoli 10.000 ljudi. Obtožen je tudi, da je med vojno v BiH vodil kampanjo etničnega čiščenja, ki je zahtevala okoli 100.000 življenj, 2,2 milijona ljudi pa je moralo zbežati z domov.