'Vojna' se začne čez pet dni

"Gre za čuden vojaški recept," nam pove stotnik Peter Zvonc, vodja taktično operativnega centra slovenskega kontingenta. Del južnih sil je namreč nizozemsko-nemški korpus, ki poveljuje italijanski brigadi, ki poveljuje španskemu bataljonu, ki poveljuje slovenski četi, ki poveljuje črnogorskemu vodu. Prav tu se pokaže značilnost zavezništva, ki tolikokrat pomeni moč, včasih pa pokaže tudi kakšno slabost.

"Slovenske radijske postaje niso združljive s španskimi, zato imamo častnika za povezavo v poveljstvu, da prenaša ukaze, kar je lahko zamudno," razkrije stotnik Primož Bantan, poveljnik slovenske čete. Tokrat bodo prvič na tako veliki vaji zavezniki imeli tudi zaščitene komunikacije, na zadnji vaji Anakonda 2016 so bile te odprte.

Prav 3. četa 74. polka iz Celja je bila ena tistih, ki je februarja padla na Nato preverjanju CREVAL. Afera ob tem je odnesla načelnika Andreja Ostermana, četa pa je danes v povsem drugačni podobi. Gre za priložnost, da se dokažejo? Ne, pravi poveljnik kontingenta, podpolkovnik Uroš Trinko. Enota je kasneje dobila certifikat in je že pokazala bojno sposobnost. Tokrat bo slovenski kontingent le en majhen delček ogromnega vojaškega kolesja. Samo kopenski del vaje je velik 150 x 200 kvadratnih kilometrov, letalonosilke, rušilci, podmornice, letala bodo delovali na precej večjem ozemlju, ki se razteza tudi čez Finsko in Švedsko.

Niti šepeta o Rusiji

O nasprotniku, četudi namišljenemu, nihče ne spregovori besede, a okoliščine so jasne kot beli dan. Zahod se je začel po invaziji Rusije na Ukrajino in nasilni priključitvi Krima vse bolj obračati na svoje vzhodno krilo. Rusko utrjevanje Kaliningrada, zračni in kibernetski incidenti in razvoj ofenzivnega ruskega orožja, tudi jedrskega, so se stopnjevali z izjemnimi manevri Vostok 2018. Rusi trdijo, da so na vaji zbrali 300.000 vojakov, a četudi jih je bilo nekaj manj, danes ni dvoma o tem, da je vaja Trident juncture odgovor na rusko izzivanje.

'Gre za to, da pokažemo, da je napad na eno članico zavezništva napad na vse'

Da bi pomirili rusko nejevoljo ob tej vaji, pa so povabili tudi opazovalce Organizacije za varnost in sodelovanje. Med njimi pa bodo tudi ruski opazovalci, ki bodo prišli pogledat Slovence na eni strani in Američane na drugi. Scenarij vaje namreč predvideva amfibijsko izkrcanje ameriških marincev na neznani lokaciji v bližini Troindheima in njihovo "osvobajanje" Norveške proti jugu. Na pol poti pa marince zaustavijo južne sile, kjer se prek pušk gledajo naši in Američani.

Ti poskušajo zdržati obrambo 3 dni in jih potem s protinapadom potisnejo na sever. Ob teh namišljenih scenarijih, ko vsi "igrajo" tako napadalce kot branilce, pa je resnični sovražnik mraz. Že nekaj dni na šotore naših vojakov pada sneg, ceste pa zmrzujejo. Zato so vojake še posebej usposobili in opremili za mraz po navodilih podpolkovnika Mihe Kuharja. "Dobili so posebne plinske kuhalnike, ki delajo pri najnižjih temperaturah, opremili smo jih z več pari rokavic iz kuhane volne, saj bodo kakšnih devet dni spali na prostem. Ozebline niso največji problem, ozebline so poškodbe, precej bolj nevarne so podhladitve. Zato jih opozarjamo tudi na prehrano in na to, da pijejo dovolj tekočin."

Čakajoč marince

Še v nekoliko bolj nerodnem položaju pa so najmlajši člani zavezništva, Črnogorci. 33 njihovih pehotnikov prihaja iz Nikšića, ki ni ravno znan po nizkih temperaturah. Toda enota se je usposabljala tudi na zimskem Kolašinu, pravi kapetan Danko Kovačević. Sorodnik partizanskega narodnega heroja s Sutjeske Save Kovačevića poveljuje črnogorskemu kontingentu: "Prvič sodelujemo v tako kompleksni vaji, odkar smo polnopravni člani zveze Nato. 9 mesecev že sodelujemo s Slovenci in priprave so bile zelo kompleksne. Ne bi uspeli brez slovenskih kolegov." Boste zdržali proti ameriškim marincem, ga vprašamo. "Nimajo nobenih možnosti za preboj," odgovori.

Po besedah načelnika norveškega generalštaba kar 76 % Norvežanov podpira vajo Trident juncture 2018 in to se tu resnično opazi na vsakem koraku. Norveška je vpoklicala vse svoje rezerviste in domačini se zavedajo, da morajo skupaj poskrbeti za varnost države in vsake pomoči so veseli. Čeprav vaje ne potekajo na vojaških vadbiščih, ampak ponekod kar na dvoriščih domačinov, so slovenski vojaki tukaj spoštovani in dobrodošli. Morda celo bolj kot doma.