Med govorom v vojaškem oporišču Fort Hood v Teksasu je Bush še povedal, da se bodo ZDA - če se bo uporaba sile izkazala za potrebno - odločno odzvale. Dodal pa je, da je uporaba vojaške sile "zadnja izbira" ZDA.
Irak je medtem zavrnil četrtkovo Bushevo izjavo, v kateri je izrazil upanje za mirno rešitev krize, ki je nastala zaradi iraškega orožja za množično uničevanje. Kot je navedel uradni iraški dnevnik Al-Irak, je težko verjeti, da bi Bush "naenkrat postal racionalen" in se odrekel načrtom za strmoglavljenje iraškega predsednika Sadama Huseina.
Še več vojske v Perzijskem zalivu
V oporiščih na Cipru je danes pristalo več britanskih transportnih letal, ki so pripeljala dodatne enote in opremo. Na Kreto pa je priplula ameriška letalonosilka Harry S. Truman.
Ameriška vojska pa je sporočila, da bo v Perzijski zaliv poslala še 800 strokovnjakov s področja inženirstva in obveščevalne dejavnosti. Vojake, ki so trenutno nameščeni v Nemčiji, naj bi v Perzijski zaliv premestili februarja. Namestitev enot je del pospešene krepitve ameriških zračnih, kopenskih in pomorskih sil na območju Perzijskega zaliva v času, ko ameriški predsednik George Bush vse pogosteje napoveduje napad na Irak in odstranitev Sadama Huseina z oblasti.
Za logistično podporo morebitni vojni z Irakom naj bi uporabili tudi britanski oporišči na Cipru, je povedal tiskovni predstavnik ciprske vlade Mihalis Papapetru, ter dodal, da je bila "ciprska vlada že obveščena in je že privolila v to". Po poročanju ciprskega radia je na letališču oporišča Akrotiri blizu pristaniškega mesta Limasol pristalo več britanskih transportnih letal, ki so pripeljala dodatne sile, strelivo in helikopterje. V zalivu Souda na Kreti pa je zasidrana ameriška letalonosilka Harry S. Truman. Tamkajšnje oporišče je največje v vzhodnem Sredozemlju in velja za zadnjo postajo pred morebitno plovbo skozi Sueški kanal do Rdečega morja.
Delo inšpektorjev poteka po načrtih
Inšpektorji za nadzor orožja so medtem nadaljevali delo v Iraku, njihov vodja Hans Blix pa je napovedal, da bo ob vrnitvi v Bagdad iraškim predstavnikom postavil vrsto vprašanj v zvezi z iraškim poročilom o orožju za množično uničevanje.
Inšpektorji so pregledali štiri lokacije v Iraku. Ena skupina je pregledovala državno podjetje al-Rasheed 60 kilometrov jugovzhodno od prestolnice, kjer so sposobni izdelovati dele za rakete. Skupina kemijskih strokovnjakov se je odpravila v tovarno al-Basil v al Nahrawan, inšpektorji pa so se odpravili še v mesto Ramadi, kakih 110 kilometrov zahodno od Bagdada, ter v Basro, mesto na jugu Iraka.
Iraške oblasti so že večkrat ponovile, da inšpektorji niso in ne bodo našli ničesar, kar bi lahko podprlo ameriške in britanske obtožbe. Od 27. novembra, ko so po dobrih štirih letih zopet prišli v Irak, so opravili kakih 230 pregledov.
Incident na jugu Iraka
Na jugu Iraka, kjer velja prepoved preletov, je medtem prišlo do novega incidenta. Kot je sporočilo poveljstvo ameriške vojske, so v četrtek na območju s tal obstreljevali ameriška in britanska letala. Ta so na napad odgovorila in pri tem uničila štiri iraške komunikacijske naprave. Letala so pred tem na območje odvrgla letake, s katerimi želijo Iračane obvestiti, na katerih frekvencah lahko poslušajo neko ameriško radijsko postajo.
V Afganistanu se bojijo vojne
Poveljnik mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu (ISAF), turški general Hilmi Akin Zorlu, pa je posvaril pred napadi na tujce v Afganistanu v primeru, če bi prišlo do napada na Irak. "Ljudje v Afganistanu so zelo verni. Vojno proti islamski državi, kot je Irak, bi lahko razumeli kot vojno proti islamskemu svetu," je menil turški general v pogovoru za nizozemski radio.
Vojna proti Iraku bi lahko spravila v nevarnost vse "zahodnjake", ki živijo in delajo v Afganistanu. Ne samo pripadniki Al Kaide in talibanov, ampak tudi navadni državljani v Afganistanu bi se po mnenju Zorluja lahko počutili izzvane. To bi bil najhujši scenarij za ISAF in za tujce v tej državi, je še dejal Zorlu.
Mirovni aktivisti se zbirajo v Iraku
Zaradi okrepljenih ameriških priprav na morebiten napad na Irak v Bagdad prihaja vse več mirovnih aktivistov, ki tam organizirajo protivojne demonstracije. Predstavnik ameriške mirovne organizacije Voices in the Wilderness Nathan Musselman, je v Bagdadu trenutno najmanj 200 tujih mirovnih aktivistov.
Protesti proti vojni v Iraku pa so danes potekali tudi v Pakistanu in Bahrajnu. V več pakistanskih mestih je na demonstracijah, na katerih so obsojali politiko ameriškega in pakistanskega predsednika, sodelovalo na tisoče ljudi. K protestom, ki so potekali mirno, so Pakistance pozvali skrajni islamski voditelji. Zaradi protestov, na katerih so udeleženci med drugim zažigali lutke ameriškega predsednika Georgea Busha, so sicer pakistanske sile v Islamabadu okoli ameriškega veleposlaništva in drugih pomembnih mest namestile okrepljene varnostne sile.
V bahrajnski prestolnici Manama pa se je protesta proti vojni v Iraku udeležilo kakih 300 ljudi, ki so zahtevali, naj njihova vlada z bahrajnskega ozemlja izžene ameriške sile. V Bahrajnu je sicer nameščenih kakih 1000 pripadnikov ameriške vojske.
Britanski veleposlaniki na pogovore o Iraku v London
Britanske zunanje ministrstvo je svoje veleposlanike z vsega sveta pozvalo, naj v začetku prihodnjega tedna pridejo v London na pogovore o iraškem in drugih vprašanjih. Kot je potrdil predstavnik zunanjega ministrstva, tovrstne konference v preteklosti še ni bilo. Srečanje, ki naj bi se ga 6. in 7. januarja udeležilo okoli 200 diplomatov, naj bi bilo načrtovano že dalj časa in naj ne bi bilo odziv na zadnje dogodke v zvezi z Irakom. Po poročanju britanskega časnika Guardian naj bi imeli številni britanski veleposlaniki pomisleke v zvezi z politiko ameriškega predsednika Busha do Iraka, saj naj bi ta le podpihovala sovraštvo arabsko-muslimanskega sveta do Zahoda.
