Američani in Britanci so skupaj z nekaterimi državami pred začetkom vojne okoli Iraka zbrali kakih 280.000 vojakov. Ameriška svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice je v sredinem prispevku za časopis Wall Street Journal zapisala, da v zavezniški koaliciji proti Iraku sodeluje skoraj 50 držav, kar po njenih besedah pomeni 1,23 milijarde ljudi, ki na leto ustvarijo 22 milijard dolarjev BDP. Riceova vojno z Irakom primerja z drugo svetovno vojno in prepričuje bralce, da ZDA nikakor niso osamljene.
Svetovalka za nacionalno varnost Rice trdi, da v koaliciji sodelujejo ljudje vseh ras, veroizpovedi, narodnosti in barve kože. Poleg Britancev omenja avstralsko mornarico, ki s topništvom podpira operacije na jugu Iraka ter odstranjuje mine v zalivu pri Um Kasrju. Poljske posebne enote varujejo iraška naftna črpališča, Čehi in Slovaki pa so poslali posebne enote za posredovanje v primeru napada s kemičnim in biološkim orožjem. Številne druge države sodelujejo pri oskrbi, logistiki, z dovoljenji za prelete, humanitarno pomočjo in pomočjo za obnovo Iraka. Nekatere države bi rade sodelovale, pa menda ne morejo, ker nimajo sredstev, vendar Riceova pravi, da ZDA cenijo tudi pripravljenost za sodelovanje.
Generali niso tako optimistični
Njenemu optimizmu in optimizmu uradnih predstavnikov Pentagona po pisanju Washington Posta ugovarjajo nekateri visoki ameriški generali, ki niso želeli biti imenovani. Vrh ameriške vojske ni imel nikoli dobrih odnosov z obrambnim ministrom Donaldom Rumsfeldom, ki si je kot glavno nalogo po prevzemu ministrstva zadal reformo vojske z odpravljanjem številnih nepotrebnih programov in preoblikovanje ameriške vojske v vojsko 21. stoletja, ki so bo bolj kot na številčnost in okorno silo, zanašala na prednosti v tehnologiji, zračno premoč in operacije posebnih enot. Nekaterim to ni bilo všeč in ti sedaj privoščljivo kritizirajo načrtovanje vojne v Iraku, za katero pravijo, da je pomanjkljiva glede števila vojakov na terenu. Načrtovalci vojne naj bi se preveč zanašali na tehnično premoč, nikoli pa niso niti razmišljali, da bi se lahko Irak dlje časa upiral.
Posel za nekdanje podjetje podpredsednika Cheneyja
Ameriške televizije so v sredo ves dan predvajale posnetek pogovora podpredsednika Dicka Cheneyja na televiziji CBS 16. marca, ko je napovedal, da bo vojna kratka in da se iraška vojska ne bo preveč upirala. Cheney je dejal, da se bodo upirali zagrizeni privrženci Sadama Huseina, vojaki in celo pripadniki elitne republikanske garde pa naj bi se hitro predali. Cheney se za zdaj izogiba nastopu pred mediji tudi zaradi dejstva, da je naftno podjetje Halliburton, ki ga je vodil do leta 2000, v torek dobilo posel za gašenje požarov in obnovo iraških naftnih vrelcev. To vzbuja vse več pomislekov o motivaciji nekaterih članov administracije za vojno. Po pisanju Washington Posta generali zanikajo Cheneyjeve domneve o tednu ali dveh vojne in menijo, da lahko traja več mesecev.
Ameriška 3. pehotna divizija je utrujena
Slabo vreme, dolge oskrbovalne poti in zagrizen iraški odpor s partizansko taktiko, naj bi že prihajal do živega 3. pehotni diviziji, ki prodira proti Bagdadu. Diviziji naj bi že počasi začelo zmanjkovati vode, hrane in goriva, vojaki pa postajajo utrujeni.
Iračani napadajo oskrbovalne konvoje, ki morajo potovati skoraj 500 kilometrov čez puščavo iz Kuvajta, peščeni viharji pa so prizemljili "leteče tanke", helikopterje apache, ki ne morejo sodelovati v bojih. Vse več generalov Pentagona meni, da bi se morala 3. divizija za nekaj časa ustaviti in si odpočiti, preden se lahko poda v napad na Bagdad. Če pa bo Sadam Husein vztrajal na oblasti in se bo odpor iraške vojske nadaljeval, bodo morali počakati na okrepitve. V Kuvajtu se že izkrcava oprema in tanki 4. pehotne divizije, ki bi morala najprej napasti s severa, vendar Turčija ni dovolila prehoda ameriškim enotam. Po mnenju visokih častnikov ameriške vojske bo 4. divizija potrebovala skoraj mesec dni, preden bo pripravljena na napad. Če tretja divizija ne bo mogla sama napasti Bagdada, pa bo treba počakati najmanj do sredine aprila, da se ji pridruži 4. divizija.
Tiho priznanje, da niso pričakovali tolikšnega odpora
Proti Iraku potujeta tudi 3. oklepni konjeniški regiment iz Fort Carsona v Koloradu in 1. konjeniška divizija iz Fort hooda v Teksasu, vendar bosta potrebovali najmanj dva meseca za udeležbo v bojih. Obstaja tudi nevarnost, da bi Pentagon razmišljal o spremembah taktike, če se vojna zavleče, saj za zdaj zavezniki zelo pazijo, da ne poškodujejo civilistov. V Pentagonu potihem priznavajo, da med načrtovanjem niso pričakovali tolikšnega odpora, Rumsfeld pa mora odgovarjati na neprijetna vprašanja, zakaj se je v napad odpravil s premajhnim številom vojakov. Tudi državni sekretar Colin Powell je v sredo v pogovoru za Nacionalni javni radio (NPR) priznal, da postaja očitno, da bo vojna morda trajala malce dlje, vendar ne ve koliko časa.
