'Vojaško posredovanje legitimno'

Administrativni nadzorni točki Jarinje in Brnjak na severu Kosova, ki so jih včeraj napadli jezni Srbi, so po 24 urah spet odprli. Kot je znano so protestniki, potem ko so izvedeli, da delo na točkah izvajajo albanski cariniki, pod policijske objekte podtaknili eksploziv. Izbruhnil je požar, ki je povsem uničil objekte. Uničili so več kot 10 avtomobilov. Zdaj bodo nadzor nad omenjenima točkama spet prevzeli pripadniki mednarodne policije in vojske, pripadniki UNMIK-a in KFOR-ja. Srbski minister za ekonomijo in regionalni razvoj, Mlađan Dinkić, pa je izjavil, da so Srbi ki živijo na Kosovu in v Metohiji državljani Srbije, zato bi morali carinske točke ukiniti.

Huliganstvo je demokracija

Ilić je ob tem dejal: "sploh ni čudno, da je srbska mladina odšla na ulice. Če so pri tem razbili nekaj oken na veleposlaništvu ZDA in na predstavništvih nekaterih drugih držav, je to zame prav tako demokracija. Oni so nam razbili državo, mi pa njim nekaj oken. To bi lahko pričakovali in čas je da že enkrat spoznajo, kaj je demokarcija." Ilić je še dodal: "obnašanje mladine ni osramotilo Srbije. Nekaterih so jih označili za huligane in da se ne bi smeli tako obnašati. Ampak prišli so izraziti svoje nasprotovanje. Verjetno so imeli dobre namene", je še mnenja Ilić.

Dušan Čaplovič, slovaški podpredsednik vlade, zadolžen za evropska vprašanja, pa je Kosovo preimenoval v "Drogovo" oz. državo drog. Dejal je, da je to njegovo osebno mnenje in da ne bo nikoli glasoval za neodvisnost. "Vsi vedo, kaj se tam dogaja (na Kosovu). Zelo dobro poznam poti tihotapcev z drogo, trgovino z ljudmi in orožjem, ki vodijo v Evropo", je še v oddaji slovaške televizije povedal Čaplovič.

Brat nekdanjega predsednika Jugoslavije Slobodana Miloševića, Borislav, ki živi v Moskvi in je bil do leta 2000 srbski veleposlanik v Rusiji, je v intervjuju za AP zanikal, da je odcepitev Kosova posledica vladanja njegovega brata. Milošević je povedal, da je njegov brat državo branil pred razpadom in narod pred terorizmom. Obregnil se je še ob aktualne srbske oblasti: "srbske oblasti so napovedale, da ob razglasitvi neodvisnosti Kosova ne bodo uporabile vojaške sile, ampak osebno mislim, da je vojaško posredovanje povsem legitimno".

Pri tem je omenil, da če so lahko razglasili neodvisnost Kosova, potem bi morali enako ponuditi oz. dati možnost odločitve tudi srbskemu prebivalstvu, ki živi na severu te pokrajine. Milošević je še opozoril, da bo razglasitev neodvisnosti Kosova poslabšala odnose med Srbijo in zahodnimi državami. V pogovoru je še zaključil: "Edino kar se bo zgodilo je, da bo Evropa odslej bolj seznanjena s heroinom", je bil še piker Borislav Milošević.

Spet grožnje z bombami

Kosovo priznalo še 5 držav

Avstrijska vlada je na današni seji potrdila neodvisnost Kosova, ki pa naj bi jo javno potrdila v ponedeljek.

Norveška je prav tako priznala neodvisnost Kosova. Norveški zunanji minister Jonas Gahr Støre je dejal, da nadaljni pogovori tudi sicer ne bi prinesli napredka glede rešavnja vprašanja Kosova.

Pozno popoldne sta Kosovo priznali še Latvija in Senegal.

Države so se tako pridružile Združenim državam, Franciji, Veliki Britaniji, Avstraliji, Turčiji, Albaniji, Afganistanu in Tajvanu, ki so priznale Kosovo.

O Kosovu bosta danes razpravljala Evropski parlament in Svet Evrope. Evropski poročevalec za Srbijo, Jelko Kacin, bo v govoru pred poslanci podal svoje mnenje o trenutnih razmerah v Srbiji in na Kosovo. Po Kacinovem mnenju so razmere dokaj mirne in na nek način celo zgledne in obetavne. Kacin še meni, da je bila razglasitev samostojnosti Kosova dostojanstvena, spoštljiva do vseh narodov, ki tam živijo in v duhu, ki naj prevlada v bodoče. Prebivalci na Kosovu si zaslužijo zaupanje, verjeti moramo vanje, saj odločajo o svoji prihodnosti.

Protest ni strankarsko vprašanje

Predsednik republike Srbije Boris Tadić je danes dejal, da se ne strinja z izjavami, da srbska vlada s političnimi strankami oragnizira proteste zaradi enostranske razglasitve neodvisnosti. Poudaril je še, da to ni strankarsko vprašanje. "Kosovo ni strankarsko vprašanje, ampak je državno in nacionalno. Kosova se ne sme uporabljati v strankarske namene in promocijo“, je dejal. Omenil je, da je naloga srbske vlade, da zagotovi javni red in mir.

Tadić je danes tudi pozval k prekinitvi nasilnih protestov in uničevanju lastništva v srbskih mestih. "Samo mir in razumne poteze nam lahko omogočijo, da z argumenti branimo Kosovo. Vsako nasilje prinaša izključno škodo nam samim,“ je dejal.

Tadič je v ponedeljek Kosovske Albance obtožil ustvarjanja srbskih getov v 21. stoletju z bodečo žico in topovi, v osmih letih mednarodne uprave pa naj ne bi bilo storjeno nič za zagotovitev dostojanstvenega življenja Srbov. "Priznanje Kosova legalizira silo kot sredstvo ustvarjanja novih držav," je dejal Tadič in osamosvojitev Kosova označil za zgodovinsko krivico.

Pod sloganom ''Ostalo bo naše'', se je v Nišu na mirnih demonstracijah zbralo več tisoč študentov, ki nasprotujejo enostranski razglasitvi neodvisnosti Kosova. Študentom so se na protestih pridružili tudi študenti iz Vranja in Leskovca ter rektorji in profesorji Univerze v Nišu.

Iz Predstavništva ZDA v Srbiji naj bi tudi sporočili, da iz države ne bodo odpoklicali veleposlanika. Ambasada naj bi iz varnostnih razlogov ostala zaprta še nekaj dni.

Samardžić: Države kršijo pravo

Minister za Kosovo in metohijo Slobodan Samardžić je dejal, da je odpoklic srbskih ambasadorjev iz držav, ki so priznale neodvisnost južne srbske pokrajine način, da Srbija pokaže svoje nestrinjanje s potezami teh držav. Te države "kršijo pravo“ in s to "gesto pokažemo svojo odločnost, da bomo branilo svoje ozemlje“, je še dejal.

Misija EU na Kosovu protipravna

Namestitev civilne misije Evropske unije na Kosovu nima nobene pravne osnove in je v posmeh resoluciji Varnostnega sveta št. 1244, je danes poudaril predstavnik za stike z javnostjo ruskega zunanjega ministrstva Mihail Kaminin. Poleg tega je EU obtožil, da s svojim pristopom na Kosovu ogroža stabilnost in podpira separatistične težnje.

"Odločitev o namestitvi misije EU na Kosovu nima nikakršne pravne osnove. Kot je znano, so priprave na njeno namestitev potekale in še vedno potekajo mimo Varnostnega sveta ZN," je dejal Kaminin. "EU, ki nadaljuje z enostranskim pristopom do reševanja kosovskega vprašanja, deluje v škodo stabilnosti na Balkanu ter v Evropi in obenem podpihuje separatistične težnje po svetu," je dodal Kaminin.

Donatorska konferenca za Kosovo

Evropska unija želi organizirati donatorsko konferenco na visoki ravni za Kosovo. Do nje naj bi prišlo pozno spomladi oz. zgodaj poleti, v vsakem primeru pa še pred poletnimi počitnicami, je v torek v Bruslju napovedal evropski komisar za širitev Olli Rehn. EU naj bi v naslednjih letih tako za Kosovo namenila okoli milijarde evrov. Samo stroški civilne misije EU Eulex so v prvih 16 mesecih ocenjeni na 205 milijonov evrov.

Glavni cilj unije ni več obnova infrastrukture, ampak vzpostavitev delujočih institucij. "Kosovu želimo pomagati, da si bo pomagal sam," je poudaril Rehn. Komisar tudi ne pričakuje, da bo nasprotovanje nekaterih članic kosovski neodvisnosti vodilo k blokadi finančne pomoči. "Najprej se mora poleči prah," je zatrdil.

Aktivno vključevanje Slovenije

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Franc Žnidaršič je v uvodu današnje seje odbora DZ za obrambo odgovarjal na vprašanja članov odbora. Vprašanja so se nanašala predvsem na razmere na Kosovu. Po Žnidaršičevih besedah se razmere za slovenske vojake na Kosovu niso bistveno spremenile. Slovenija je lani na Kosovu imela bataljon s 600 pripadniki, pravkar pa v pokrajino pošiljamo še dodatnih 360 pripadnikov. Po njegovih besedah je povečevanje v skladu s pripravljenostjo naše države, da se aktivno vključi v reševanje balkanskega vprašanja.

Na vprašanje Toneta Anderliča (LDS), ali se bo ministrstvu za obrambo vključilo v civilno misijo, ki jo na Kosovu pripravlja Evropska unija, je Žnidaršič odgovoril, da ne. Se pa bosta vanjo vključila ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje. Misija bo namreč namenjena predvsem izgradnji institucij in pravne države, je pojasnil.

Po besedah Žnidaršiča je Nato v skladu s pravili nekoliko dvignil le stopnjo pripravljenosti, drugih sprememb pa ni bilo. Prav tako po njegovih besedah ni prišlo do premikov slovenskega kontingenta. Ta tako še naprej ostaja na istem mestu, kot je bil do zdaj.