Medtem ko protestniki že sedmi dan protestirajo proti 30-letni vladavini osovraženega predsednika Hosnija Mubaraka, se ta še vedno oklepa oblasti. Množice so zato tudi danes zavzele ulice, največje demonstracije, ki so jih poimenovali 'protest milijonov', pa pripravljajo za jutri. Tako imenovano Gibanje 6. april načrtuje, da se bo masovnih demonstracij v Kairu udeležilo več kot milijon ljudi. Al Džazira poroča, da je vojska podaljšala policijsko uro, medtem pa njihov dopisnik iz Kaira pravi, da okoli mesta postavlja celo barikade.
Vojska je z bodečo žico in omejenim dostopom zjutraj zaprla tudi trg Tahrir. Zaprt naj bi ostal cel dan in celo noč. Vendar pa poskus vojske, da bi z zaporami cest zaprla dostop do trga, ni deloval, saj je prišlo v središče vedno več ljudi in še več jih prihaja. Na ulicah pa je tudi vse več tankov. ''Še vedno čakamo na informacije notranjega ministrstva o tem, ali se bo policija vrnila na ulice in zakaj je v petek po molitvah izginila,'' poroča Al Džazira.
''Pomanjkanje policije je lopovom dalo zagon, zato so se morali ljudje organizirati in postaviti ljudske straže. Veliko ljudi je zanimalo, kam je policija izginila. Pojavljata se dve možnosti: Ena je, da so se številni med njimi pridružili protestnikom, druga pa je, da režim govori ljudem: 'Želite protestirati? Odpoklicali bomo policijo in boste videli, kaj je anarhija,'' poroča televizija. V zadnjih dneh je vojska sicer prijela okoli 150 ljudi, ki so ropali ljudi in trgovine. Po nekaterih informacijah, ki niso uradno potrjene, pa naj bi pri nekaterih roparjih odkrili celo policijske kartice, ki dokazujejo, da gre za policiste v civilu.
Vojska se je končno tudi uradno odločila
V Aleksandriji so čez noč povečali vojaško prisotnost. Na ulicah je tako veliko tovornjakov in drugih vojaških vozil, vojaki pa so že vzpostavili nadzorne točke, Sky News pa poroča, da so vojaki v mestu že streljali v zrak, da bi pregnali protestnike.
Sicer pa novinarji Al Džazire poročajo, da se vojaki upirajo ukazom, da zoper narod uporabijo nasilje. To je bilo opaziti že v petek, ko je Mubarak že prvič na ulice poslal vojake, a uradne potrditve do zdaj ni bilo. Danes pa je po dolgem ugibanju odjeknila novica: vojska je v javnost poslala uradno sporočilo, da zoper narod ne bo uporabila sile!
"Vaše oborožene sile, ki priznavajo legitimne pravice ljudstva, niso in ne bodo uporabile sile proti egiptovskemu ljudstvu," je v sporočilu zapisala vojska. Njen predstavnik je ob tem dodal, da je mirna svoboda izražanja zagotovljena vsem.
Banke zaprte, primanjkuje hrane ...
Ulice so polne smeti, medtem pa trgovine in hoteli ostajajo brez nujnih potrebščin in hrane. Zaradi protestov pa je uničena številna infrastruktura. Dopisnik Al Džazire iz Kaira je povedal, da trgovine znova odpirajo, ljudje pa pobirajo smeti, ki so se nakopičile po tleh. Že tretji dan pa bodo zaprte banke, je sporočila centralna banka in dodala, da datuma, kdaj bodo banke spet odprte, še ne vedo. ''Situacijo bomo spremljali dan za dnem,'' je povedal namestnik guvernerja Hišam Ramez. Zaprte so tudi šole, prav tako pa na nekaterih območjih ni niti dostopa do interneta.
Al Džazira poroča, da ljudje derejo v trgovine in panično kupujejo zaloge hrane in praznijo že skoraj prazne police.
Cena hrane v Egiptu strmo narašča, poroča dopisnik Al Džazire, prav tako je s cenami bencina in telefonskimi karticami. Kot pravi, je velik zalogaj tudi najti bankomat, ki bi še imel kaj denarja. ''Na srečo imam kreditne kartice, večina Egipčanov pa plačuje z denarjem,'' je sporočil.
Ne verjamejo več državni televiziji
Novinar ameriške televizijske hiše CNN Nic Robertson je na svojem Twitter profilu zapisal, da mu ljudje na ulicah Kaira pripovedujejo, da ne zaupajo državni televiziji, saj jim prodaja laži.
V Kairu je vojska aretirala šest novinarjev Al Džazire. ''Štirje vojaki so vstopili v sobo in vzeli našo kamero. Zdaj smo pod vojaškim nadzorom,'' je eden sporočil prek Twitterja. Potem ko je k izpustitvi novinarjev pozvalo ameriško zunanje ministrstvo, je Al Džazira sporočila, da so novinarje izpustili. Eden izmed njih je prek Twitterja sporočil, da so njihovo opremo zasegli. Vzeli so jim kamere, prenosnike in satelitske telefone.
Neodvisni novinar David Botti, ki se nahaja v Kairu, je dejal, da mu je kolega sporočil, da so mu varnostne sile na letališču odvzele kamero in posnetke.
Egiptovske oblasti so sicer prepovedale oddajanje satelitski televizijski mreži Al Džazira, ki pa še naprej opravlja svoje delo in se za ustrahovanje ne zmeni. Al Džazira English še naprej prenaša dogodke iz Egipta, pri javljanju dopisnikov pa večinoma zamolčijo njihova imena, saj jih ne želijo spravljati v nevarnost.
Na udaru policistov in vojske so sicer tudi novinarji, snemalci in delavci drugih televizijskih hiš, časopisov in internetnih strani.
Sueški prekop deluje normalno
Ladijski promet po Sueškem prekopu pa poteka normalno, je povedal Ahmed al-Manakhi, član nadzornega sveta prekopa, ki je zadolžen za promet. ''Sueški prekop deluje normalno. Družba ima še vedno možnost za prevoz zaposlenih, potrebnih za vzdrževanje toka ladij skozi kanal, na njihova delovna mesta,'' je dodal.
Legendarni Omar Šarif podpira protestnike
Egipčanska filmska legenda Omar Šarif se je danes pridružil pozivom predsedniku, naj odstopi s položaja, saj mu ni uspelo izboljšati življenjskega standarda navadnih ljudi in kot pravi, je bilo 30 let več kot dovolj, da bi mu to moralo uspeti. 78-letnik iz Aleksandrije je najbolj znan po svoji vlogi arabskega reformatorja in revolucionarja Šerifa Alija, ki je leta 1962 blestel v filmu Lawrence Arabski. ''Predsednik bi moral odstopiti,'' je povedal in dodal, da ga egipčansko ljudstvo ne želi več.
Konec tedna napeto
Demonstracije so se sicer odvijale tudi konec tedna, zaradi vse večjega števila smrtnih žrtev in nasilja pa številni turisti že zapuščajo državo. Število smrtnih žrtev se je povzpelo na najmanj 138, poročajo bolnišnice, medicinski viri in očividci. Uradnih podatkov o številu žrtev sicer še ni, bi pa lahko bilo zelo različno, saj na ulicah vlada prava zmeda.
V nedeljo se je večina protestnikov v Kairu, ki se je zbrala na trgu Tahrir, soočila z nizkoletečimi zračnimi silami in helikopterji. ''Spremembe prihajajo,'' pa jim je obljubil Mohamed El Baradej.
Egipčani, ki protestirajo na ulicah, pa imajo vedno več zadržkov o opozicijskem voditelju El Baradeju, ki se je ponudil, da bi deloval kot tranzicijski voditelj, ki bi Egipt pripravil na demokratične volitve. El Baradej in močno gibanje Muslimanska bratovščina, ki nove vlade ne priznava in poziva k nadaljevanju protestov, sta včeraj dejala, da ima El Baradej mandat od opozicijskih skupin, da vzpostavi kontakt z vojsko in se pogaja z vlado o narodni enotnosti.
Najmanj ena opozicijska stranka, arabska nacionalna stranka Hamdina Sabahija, je zavrnila El Baradeja kot tranzicijskega voditelja. 68-letni El Baradej je z odkritim nasprotovanjem Mubaraku začel ob vrnitvi v Egipt februarja lani in osvojil številne mlade in srednji razred. Vendar so egipčanske oblasti njegove podpornike nadlegovale, zato je med svojo dolgotrajno odsotnostjo iz Egipta izgubil veliko verodostojnosti. Uradni mediji so ga skušali tudi zasmehovati in so pisali, da ne ve ničesar o Egiptu in nima nobenih političnih izkušenj.
Protestniki bodo sicer na ulicah vztrajali, dokler Mubarak ne bo odstopil, njegova usoda pa je, kot kaže, odvisna le še od vojske. ''Vojska se mora odločiti med Egiptom ali Mubarakom,'' je pisalo na nekem transparentu, ki so ga protestniki držali na trgu Tahrir, kjer so si delili hrano. Demonstracije so se odvijale tudi v drugih egiptovskih mestih, med njimi v Aleksandriji, Mansouraju, Damanhourju in Suezu.
Edina rešitev je Mubarakov odstop
Predsednik je novoimenovanemu premierju Ahmedu Šafik že naročil, naj izvede politične reforme. Državna televizija je prebrala celo pismo predsednika, ki je premierju sporočil, da mora doseči napredek v smeri ustavne in zakonodajne reforme, vse to pa mora doseči z dialogom s političnimi strankami. Prav tako je pozval k ekonomskim spremembam, da bi zmanjšali število brezposelnih in ustvarili nova delovna mesta. Vendar analitiki opozarjajo, da bo edina sprememba, ki bi rešila protestnike, odstop predsednika Mubaraka.
Nova vlada
Mubarak je 69-letnega Šafika, nekdanjega poveljnika egiptovskega letalstva, na mesto premierja imenoval v soboto. Tedaj je prvič imenoval tudi podpredsednika države. To je postal vodja obveščevalne službe, sicer njegov tesen zaveznik Omar Sulejman. Za novega šefa obveščevalne službe pa je imenoval generala Murada Movafija, nekdanjega guvernerja Severnega Sinaja. Imenovali so tudi novega notranjega ministra, in sicer upokojenega generala Mahmouda Wagdija, nekdanjega direktorja oddelka za zapore.
Mohamed Hussein Tantavi je napredoval na položaj namestnika premierja, poleg tega pa je tudi obrambni minister. Zunanji minister ostaja Ahmed Aboul Gheit, finančni minister pa je postal Samir Mohamed Radvan. Minister za trgovino pa je postal Samiha Favzi Ibrahim.
Nemiri v Egiptu podražili nafto in znižali borzne indekse.
Vstajo ljudstva oziroma revolucijo v Egiptu spremlja celoten svet.
V zvezi z razmerami v Egiptu se je danes oglasil tudi generalni sekretar Arabske lige in nekdanji egiptovski zunanji minister Amr Musa, ki je pozval k mirni tranziciji. "Priti mora do mirnega koraka naprej, do mirne tranzicije iz ene dobo v drugo," je dejal Musa.
Musa je v domovini izjemno priljubljen, omenjalo pa se ga je tudi kot morebitnega naslednika Mubaraka. Na vprašanje, ali namerava odstopiti s čela 22-članske Arabske lige s sedežem v Kairu in vstopiti v egiptovsko politiko, pa je dejal le, da se bo njegov mandat v organizaciji končal v dveh mesecih in da se za položaj generalnega sekretarja ne namerava več potegovati.
KOMENTARJI (346)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.