Vojaška sodnica polkovnica Denise Lind je že v ponedeljek sprejela odločitev glede obtoženega vojaka Bradleyja Manninga, danes pa je sporočila svojo odločitev.
Odločila je, da Manning ni kriv pomoči sovražniku zaradi posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vojske in State Departmenta organizaciji WikiLeaks, ki jih je ta nato objavila. Spoznala pa ga je za krivega glede 19 od 21 točk obtožnice. Tako je med drugim spoznan krivega za vohunstvo, računalniško prevaro in krajo državnih dokumentov.
Na izrek kazni bo treba še počakati. Postopek za določitev višine morebitne kazni naj bi se začel že v sredo, teoretično pa lahko Mannigu določijo 136 let zaporne kazni. Po drugi strani ga lahko sodnica takoj izpusti iz zapora, kjer je vse od pomladi 2010, ker nobena od 19 točk obtožnice ne zahteva minimalne kazni.
"Danes je dober dan, vendar je Manning še vedno pod ognjem," je dejal njegov odvetnik David Coombs. Dodal je, da so dobili bitko, ne pa še tudi vojne. Od srede naprej bodo tožilci sodnico prepričevali, naj Manningu izreče najvišjo možno kazen, Coombs pa bo prosil za najnižjo. Ne glede na to, koliko let bo dobil, oprostilna sodba za pomoč sovražniku prinaša olajšanje zagovornikom odprte vlade. Iz razsodbe po mnenju poznavalcev namreč izhaja, da če nekdo medijem preda informacijo o malopridnem početju vlade, to še ne pomeni, da s tem pomaga sovražniku.
Tožilstvo je proti 25-letnemu nekdanjemu vojaškemu obveščevalcu v Bagdadu vložilo obtožnico v 21 točkah. Poleg obtožbe zaradi posredovanja zaupnih dokumentov ameriške vojske so mu očitali še vohunstvo, računalniško prevaro in krajo državnih dokumentov.
Sodnica je odločitev sprejela v treh dneh po sklepnih nagovorih tožilstva in obrambe. Tožilci so vztrajali pri pomoči sovražniku, čeprav so morali dokazati, da je Manning dokumente objavil z zavedanjem, da bodo to videli in izkoristili teroristi. To jim ni uspelo, saj niso imeli nobenega dokaza. Dejstvo pa je, da je Manning prekršil pogodbo z vojsko o varovanju skrivnosti, zaradi česar bo moral plačati z zaporom.
Manning je nekaj od teh dejanj priznal še pred začetkom procesa in za to bi mu v najslabšem primeru grozilo do 20 let zapora. Nudenja pomoči sovražniku, za kar bi ga doletel dosmrtni zapor, Manning ni priznal.
Manningovi odvetniki so se odločili, da bo sojenje potekalo le pred sodnico in ne pred vojaško poroto. Proces se je končal v petek. Vojak je sicer že vse od aretacije spomladi leta 2010 v zaporu.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.