Ugrizi kač so del oskrbniškega življenja, razlaga Nika Leben iz živalskega vrta Bled, ki se s kačami ukvarja že več kot 20 let. Kača, ki je ugriznila vodjo mariborskega akvarija, je stepska klopotača, pojasni: "Gre za manjšo vrsto klopotače in zato je tudi količina strupa, ki jo izloči ob ugrizu, manjša. Poleg tega lahko kača tudi regulira, koliko strupa bo izločila."
Ugriz kraljeve kobre, ki lahko v dolžine zraste tudi do pet metrov, pa je lahko smrten, še dodaja Lebanova. Z Javnega holdinga Maribor, kamor sodi Akvarij-terarij, so sporočili, da je kača vodjo ugriznila ob redni dnevni oskrbi. Kasneje so ga celo v spremstvu Policije odpeljali v ljubljanski UKC, saj v Mariboru niso imeli protistrupa.
Kot pove Leben, pa klopotača pri nas sicer ni ugriznila prvič, leta 2015 se je to zgodilo zbiratelju strupenih kač iz Tržiča: "Takrat ga je ugriznila diamantna klopotača, ki je večja kača in je bilo posledično potrebno več protistrupa in tudi daljše zdravljenje."
Ker UKC Ljubljana takrat ni imel protistrupa, so s falconom ponj poleteli na Dunaj, okrevanje pa je bilo takrat dolgo skoraj 20 dni. Ob ugrizu klopotače je torej ključno, da žrtev pomoč prejme v uri in pol, sicer lahko sledi odpoved organov in smrt. "Zadošča trenutek nepazljivosti, saj je človek zelo težko vedno v celoti skoncentriran na delo in v delčku sekunde lahko pride do ugriza, če kača slučajno našo roko zamenja za plen," zaključi Leben.
Iz UKC Ljubljana so sicer sporočili, da je bil vodja mariborskega Akvarija-terarija po prejemu protistrupa že včeraj izven smrtne nevarnosti in da bo predvidoma danes odpuščen v domačo oskrbo.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.