Vodja nemških teroristov kmalu na prostosti

Sodišče v Stuttgartu je danes odločilo, da bo nekdanji vodja nemške teroristične organizacije RAF Christian Klar od 3. januarja prihodnje leto ponovno na svobodi. Klar je v zaporu, kjer prestaja dosmrtno kazen zaradi devetkratnega umora, že skoraj polnih 26 let. Nemški politiki, predvsem pa svojci žrtev so odločitev sodišča že obsodili.

Sodišče je po navedbah nemških medijev pri odločitvi izhajalo iz mnenja, da 56-letni Klar ne predstavlja več nevarnosti za družbo. Njegovo izpustitev pa omogoča sodba, po kateri je bil obsojen na dosmrtno ječo, s prvo možnostjo pogojne izpustitve po 26 letih. Nekdanji vodja zloglasnega RAF (Roten Armee Fraktion) bo pogojno na prostosti pet let. Kdaj natančno bo odkorakal iz zapora, pa še ni znano, po nemškem zakonu se to lahko zgodi do dva dni prej ali kasneje, torej med 1. in 5. januarjem.

Klar svojih dejanj nikoli ni obžaloval, prav tako se od njih ni distanciral, zavračal pa je tudi sodelovanje pri pojasnjevanju dogodkov, povezanih s terorističnimi dejavnostmi RAF. Tudi zaradi tega je današnja odločitev sodišča zbudila veliko zgražanja in kritik tako med nemško javnostjo kot svojci žrtev. ''Dokler Christian Klar ne bo pokazal nobenega sočutja do svojih žrtev in njihovih družin, si tudi sam ne zasluži nobenega sočutja,'' je bil oster bavarski notranji minister Joachim Herrmann.

Nekdanji pilot Jürgen Vietor pa je iz protesta proti Klarovi izpustitvi že vrnil državno odlikovanje za posebne zasluge. Vietor je bil namreč kopilot letala Lufthanse s 86 potniki, ki ga je RAF leta 1977 ugrabil. Potem ko so teroristi ustrelili glavnega pilota, je letalo pilotiral iz Jemna v Somalijo, kjer jih je rešila nemška protiteroristična enota GSG9. Kot je dejal, je izjemno ''razočaran in zagrenjen'' zaradi odločitve sodišča. ''Njegova izpustitev je v posmeh vsem žrtvam RAF, tako mrtvim kot živim,'' je še dejal.

Klar je sicer skupaj z Brigite Mohnhaupt vodil t. i. ''drugo generacijo'' RAF, potem ko sta ustanovitelja Andreas Baader in Ulrike Meinhof v zaporu storila samomor. RAF, po ustanoviteljih znana tudi kot skupina Baader-Meinhof, je bila odgovorna za napade v t. i. ''nemški pomladi'' leta 1977, pripisujejo pa ji odgovornost za 34 umorov, vrsto bombnih napadov in ugrabitev.

Po letih ubežništva so Klara aretirali v novembru leta 1982, leta 1985 pa ga je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo zaradi devetih umorov in 11 poskusov umora. Med drugim je bil obsojen sodelovanja pri ugrabitvi in umoru predsednika združenja delodajalcev Hannsa Martina Schleyerja ter umorov predsednika dresdenske banke Jürgena Ponta in generalnega zveznega tožilca Siegfrida Bubacka. Sodišče je leta 1989 nato še določilo, da mora Klar zaradi posebej hude krivde za zapahi preživeti najmanj 26 let, preden bo upravičen do pogojnega izpusta. In 3. januarja bo prišel ta dan.