Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil smrt voditelja samooklicane Islamske države Abuja Bakra al Bagdadija. "Preteklo noč so Združene države Amerike k pravici privedle svetovnega terorista številka ena. Abu Bakr al Bagdadi je mrtev. Bil je ustanovitelj in voditelj Islamske države, najbolj neusmiljene in nasilne teroristične organizacije na svetu. ZDA so Bagdadija iskale več let. Njegova smrt ali aretacija je bila najvišja prioriteta moje administracije," je povedal Trump.
"Umrl je med begom v predor. Med begom je cvilil in jokal. Na kraju je bilo 11 otrok, ki nam jih je uspelo evakuirati in niso bili ranjeni. Bagdadi se je v predor zatekel s tremi otroki. Vodil jih je v gotovo smrt. Ko je prišel do konca predora, so ga dohiteli naši psi. Nato je sprožil samomorilski jopič in ubil sebe ter tri otroke. Njegovo telo je bilo zmaličeno od eksplozije," je še dejal Trump, ki je potrdil, da med ameriškimi silami ni bilo žrtev.
Bagdadija so po besedah ameriškega predsednika spremljali več tednov, pred uspešno operacijo pa so v zadnjem trenutku odpovedali dve ali tri akcije. Trump je operacijo, ki jo je označil za zelo nevarno, skupaj z generali spremljal v posebni sobi za ogled in nadzor nad operacijami. Ameriške enote so naletele na odpor Bagdadijevih ljudi, vendar so ga hitro zlomile ter prisilile vodjo samooklicane Islamske države k begu v smrt.
Že pred tem je visoki ameriški obrambni uradnik, ki je želel ostati neimenovan do končne potrditve, razkril, da so vojaško operacijo izvedli pozno zvečer v soboto, okrog druge ure zjutraj po našem času pa je ameriški predsednik Donald Trump po Twitterju sporočil, da se je "zgodilo nekaj velikega".
Kot je povedal Trump, je Bagdadi med napadom sprožil samomorilski jopič, ki ga je nosil, da ga ne bi ujeli. Napad so izvedli komandosi oziroma posebne enote ameriške vojske, pri iskanju Bagdadija pa je pomagala predvsem CIA. Predsednik je potrdil, da ni bil ranjen noben otrok, sta pa umrli njegovi ženi.
Neimenovani visoki turški uradnik je za Reuters povedal, da je Abu Bakr al Bagdadi prispel na kraj 48 ur pred ameriškim napadom. Napad naj bi se zgodil v bližini mesta Bariša, samo pet kilometrov stran od turške meje.
Newsweek, ki je prvi poročal o napadu, navaja, da je v soboto več lokalnih medijev in ljudi v pokrajini Idlib opazilo veliko število ameriških vojaških helikopterjev. S helikopterji naj bi napadli džihadistično oporišče, streljali pa so tudi z raketami. Kot še poročajo, naj bi po koncu uspešne operacije ameriška letala z bombami uničila oporišče, da ne bi postalo svetišče za pripadnike Islamske države.
Tudi iraška tiskovna agencja INA, ki se sklicuje na neimenovane obveščevalne vire, je poročala, da je Bagdadi mrtev. Skupaj z njim naj bi bilo ubitih še več drugih vodilnih v Islamski državi.
Glavni poveljnik Sirskih demokratskih sil, ki delujejo pod vodstvom Kurdov, Mazlum Abdi, je medtem zatrdil, da je do "zgodovinske operacije" pripeljalo skupno obveščevalno delo njihovih sil in ZDA. Trump je ob tem dejal, da ZDA niso potrebovale veliko pomoči drugih držav ter da so delo večinoma opravile same.
Bagdadi, vodja teroristične skupine Islamska država, se je skrival zadnjih pet let. Aprila je medijsko krilo IS al Furqan objavilo videoposnetek, na katerem je prikazana oseba, ki naj bi bil Bagdadi. Na posnetku, prvem po petih letih, je govoril o večmesečnih bojih za Baguz, zadnjo utrdbo Islamske države (IS) na vzhodu Sirije, ki je padla pred dobrim mesecem. "Bitka za Baguz je končana," je rekel, potem pa omenil tudi teroristične napade na cerkve in hotele v Šrilanki, ki so zahtevali več kot 250 življenj. Po njegovih besedah je šlo za maščevanje za izgubo Baguza. "Vaši bratje v Šrilanki so pozdravili srca monoteistov s svojimi bombnimi napadi, ki so zatresli tla križarjev med veliko nočjo, da bi maščevali svoje brate v Baguzu," je dejal. "To je del maščevanja, ki čaka križarje," je dodal Bagdadi.
Bagdadija so kot vodjo Islamske države v javnosti prvič videli julija 2014, ko je govoril v Veliki mošeji v Mosulu. Dolga leta je v Iraku delal kot islamski "duhovni vodja", imel je skrajna prepričanja o položaju in moči islama. Leta 2004 so ga ameriški vojaki tudi aretirali, saj je pomagal ustanoviti manjšo džihadistično celico. Približno osem mesecev pozneje so ga izpustili na prostost, saj so menili, da ne pomeni velikega varnostnega tveganja.
Od leta 2006 se je aktivneje vključeval v operacije Islamske države v Iraku, vodja je postal leta 2010, ko je bil v ameriškem napadu ubit predhodnik Abu Omar al Bagdadi. Njegova skupina je bila odgovorna za številne napade v Iraku, z začetkom državljanske vojne v Siriji pa so začeli širitev v to državo. Delovali so skupaj s teroristično skupino Jabat al Nusra, vse do leta 2014, ko sta se skupini ločili in je Islamska država Sirije in Iraka začela delovati kot samostojna teroristična skupina.
29. junija 2014 so razglasili kalifat in Abu Bakr al Bagdadi je postal kalif. Med njegovo vladavino je teroristična organizacija izvedla številna grozodejstva v Iraku in Siriji, pa tudi teroristične napade v Evropi. Nasilje, nepopustljivost in fanatičnost so omogočili, da se je Islamska država uspešno širila in porazila številčno močnejšo vojsko v Iraku in tudi v Siriji. Pozneje je nastala mednarodna koalicija, ki je skupaj z lokalnim prebivalstvom uspešno zajezila njeno napredovanje. Marca 2019 je bila Islamska država omejena samo še na mesto Baguz, ta pa je bil osvobojen v poletnih mesecih.
Odzivi: Bagdadijeva smrt je hud udarec za IS
Turško obrambno ministrstvo je v izjavi sporočilo, da sta si Turčija in ZDA izmenjali informacije o ameriški operaciji v Idlibu. Da gre za "ključno točko v našem skupnem boju proti terorizmu", pa je na Twitterju zapisal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. Turčija bo, kot je zatrdil, "še naprej podpirala protiteroristična prizadevanja - kot je to počela doslej".
Da je Bagdadijeva smrt hud udarec za IS, je prek Twitterja sporočil francoski predsednik Emmanuel Macron. Vendar pa gre le za eno fazo, je dodal. "S partnerji v mednarodni koaliciji bomo nadaljevali boj, da zagotovimo, da bo teroristična organizacija dokončno poražena. To je naša prioriteta," je zatrdil.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Bagdadijevo smrt opisal kot "pomemben mejnik". A hkrati gre le za del "daljše bitke, ki jo moramo dobiti", je dodal. Britanski premier Boris Johnson je podobno izpostavil Bagdadijevo smrt kot "pomemben trenutek" a dodal, da boj proti skupini, ki jo je vodil, še ni končan.
Medtem se je Iran na ameriški "dosežek" odzval zadržano. "Tako kot smrt (Osame) bin Ladna ni uničila terorizma, tudi Bagdadijeva smrt ne pomeni konca IS," je dejal vladni tiskovni predstavnik Ali Rabiej v Teheranu. Iranski minister za IKT Mohamed Džavad Azari Džahromi pa je prek Twitterja sporočil, da so ZDA "uničile svojo lastno kreacijo".
Rusija je medtem izrazila dvome v ameriške trditve, da so v Siriji izvedli operacijo. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Igor Konašenkov je v izjavi poudaril, da Moskva nima zanesljivih informacij o aktivnosti ameriške vojske v Idlibu in da v zadnjih dneh na območju niso zabeležili nikakršnih zračnih napadov.
Osamo bin Ladna, vodjo Al Kaide, ubili leta 2011
Ameriška vojska je leta 2011 v Pakistanu ubila ustanovitelja in voditelja teroristične mreže Al Kaida Osamo bin Ladna. Ta je umrl v vojaški operaciji zunaj Islamabada, in sicer na podlagi obveščevalnih podatkov, ki so jih prvič pridobili avgusta 2010. Bin Laden se je med poskusom aretacije upiral, zato so ga ustrelili v glavo, pozneje pa ga pokopali na morju.
Pripadniki ameriških posebnih enot so njegovo truplo s helikopterjem prepeljali v Afganistan in tam naredili analizo DNK, s katero so potrdili identiteto bin Ladna.
Ameriški specialci naj bi bin Ladnovo identiteto najprej preverili s tehnologijo za prepoznavanje obraza. Poleg tega je ženska, za katero domnevajo, da je njegova žena, identificirala truplo. Po končani analizi DNK so truplo po vseh pravilih islamske vere pokopali na morju. Trupla so se znebili zato, da pokojnikov grob ne bi postal središče za oboževanje in novačenje novih teroristov, kot se to pogosto dogaja z grobovi slavnih pokojnikov.
KOMENTARJI (664)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.