Trenutno predsedujoči Evropski uniji, luksemburški premier Jean-Claude Junkcer, je sicer že na popoldanskem srečanju evropskih voditeljev iz vrst Evropske ljudske stranke predlagal, da se ratifikacija evropske ustave zamrzne za obdobje od devetih mesecev do enega leta. Njegov predlog je podprl predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, najodločneje pa sta mu nasprotovali Malta in Slovenija.
Podoben poziv je še pred prihodom v Bruselj sogovornikom namenil tudi britanski premier Tony Blair, dejal je namreč, da bi si morali vzeti čas za razmislek o ustavi.
Nasprotno pa se Evropski parlament zavzema za nadaljevanje ratifikacije ustave. To je v nagovoru poudaril njegov predsednik Josep Borrell, ki je dodal, da v parlamentu priznavajo potrebo po "obdobju premisleka, razprav in dodatnega pojasnjevanja". Zato naj bi se večina poslancev zavzemala za "prilagoditve koledarja" ratifikacij. "Bolj se je glasovalo o kontekstu kot o tekstu," je tudi menil Borrell, ki je imel v mislih predvsem bojazen pred širitvijo unije.Je izhod iz krize mogoč?
Nizozemski minister za evropske zadeve Atzo Nicolai je zatrdil, da ni možnosti, da bi Nizozemska po množični zavrnitvi evropske ustave izvedla nov referendum. Danski premier Anders Fogh Rasmussen pa je napovedal, da je odločitev vlade o referendumu odvisna od dogajanj na bruseljskem vrhu. Vladni viri trdijo, da ga nameravajo odpovedati. Po besedah švedskega premiera Gorana Perssona se namerava za tak korak odločiti več držav, ki referenduma še niso izvedle. Dodal je, da namerava tudi Švedska preložiti za december napovedano ratifikacijo ustavne listine.
Več držav članic je že zavrnilo zadnjo verzijo predloga o novi finančni perspektivi Unije za obdobje 2007-2013, ki jim ga je v sredo zvečer poslalo luksemburško predsedstvo EU. Juncker je tudi zato skeptičen glede možnosti za dosego kompromisa. "Slutim, da bo to zelo težko," je dejal o možnosti, da bi evropski voditelji v petek dosegli dogovor o prihodnjem financiranju unije. "Zadnji kompromisni predlog o novi finančni perspektivi bo nedvomno pospešil nekatere stvari, toda ne toliko, da bi se z njim strinjali vsi za mizo," je poudaril predsedujoči EU.
Tik pred začetkom vrha pa najtrši oreh ostaja britanski proračunski rabat. Luksemburg še naprej predlaga njegovo zamrznitev, vendar ne več tudi posledičnega postopnega znižanja.
London se je o rabatu pripravljen pogajati le, če bi se odprla tudi pogajanja o porabi v kmetijstvu, čemur pa največja prejemnica Francija ostro nasprotuje. Kot je dejal neimenovan britanski predstavnik, pa bi se lahko odpovedali prispevkom, ki jih za financiranje rabata prispevajo nove članice EU. Velika Britanija bi se v tem primeru po njegovih besedah v prihodnjih sedmih letih letno odrekla 700 milijonom evrov.
Nasprotovanje britanskemu rabatu je ponovil tudi nemški kancler Gerhard Schröder. "Za britanski rabat ni nobenega opravičila, saj Velika Britanija po višini prihodkov na prebivalca zaseda šesto mesto, medtem ko močno zaostaja s prispevki v evropski proračun," je poudaril.
Poleg britanskega rabata, francoskih subvencij in porabe za kmetijstvo težave predstavlja tudi nestrinjanje Nizozemske, Švedske in Nemčije z luksemburškim kompromisnim predlogom. Omenjene države namreč v skupni proračun prispevajo največ. Jabolko spora je tudi denarna pomoč starim članicam, kot sta Italija in Španija, vprašljiv pa je tudi dogovor glede zneska celotnega proračuna.
V Evropski komisiji pa upanja na dogovor še niso izgubili. "Težko je, a mogoče. Vsi moramo popustiti," je bil prepričan njen predsednik Jose Manuel Barroso, ki je voditelje tudi opozoril na njihovo odgovornost in "občutek za kompromis".
Širitveni "blues"
Kljub temu evropski voditelji poudarjajo, da se bo širitev nadaljevala. "Zamrzniti ali ustaviti širitev bi bilo kontraproduktivno. Dane zaveze moramo spoštovati - dana beseda je temeljna evropska vrednota," je bil prepričan Evropski komisar za širitev Olli Rehn, ki pa je ocenil, da je proces širitve vropske unije v fazi "bluesa".
