Voditeljem držav skupine G7 na vrhu v Taormini ni uspelo premostiti razlik z ZDA v stališčih glede podnebnih sprememb. V sklepni izjavi bo tako po navedbah virov jasno pisalo, da se ZDA ne priznavajo jasno k pariškemu podnebnemu sporazumu, medtem ko bodo preostale članice skupine potrdile svojo zavezanost čim hitrejšemu zniževanju toplogrednih plinov.
Tovrsten razplet se je nakazoval že po prvem dnevu vrha skupine najrazvitejših držav sveta, ko je bilo rečeno, da ameriški predsednik Donald Trump še razmišlja o stališču ZDA glede boja proti podnebnim spremembam. Pogajalci so nato vso noč nadaljevali pogovore, ki so se zavlekli tudi v dopoldanski čas.
Trump je v kampanji pred predsedniškimi volitvami obljubljal, da bo odstopil od pariškega podnebnega sporazuma, katerega cilj je omejiti globalno segrevanje. Po novem se o odstopu še odloča, saj je obljubil, da bo najprej prisluhnil ameriškim partnerjem. Njegov ekonomski svetovalec Gary Cohn je v petek tudi dejal, da je Trump svojim kolegom na vrhu zatrdil, da je okolje zanj pomembno.
Članice skupine G7 v skupni izjavi priznavajo, da je Washington na področju pariškega sporazuma zadržan. "ZDA so v procesu ponovne preučitve politike o podnebnih spremembah in o pariškem sporazumu, zato se ne morejo pridružiti konsenzu o teh temah," so zapisale.
Kot pa so dodali, so voditelji držav in vlad Kanade, Francije, Nemčije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter Evropski svet in Evropska komisija kljub temu potrdile močno zavezanost čimprejšnji uresničitvi pariškega sporazuma.
Kot je sporočila Angela Merkel, glede podnebnih sprememb ne bodo sprejemali kompromisov. Razpravo na vrhu je označila za "težko, če ne celo zelo nezadovoljivo". "Zaenkrat ni nikakršnega znamenja, ali bodo ZDA obstale pri pariškem sporazumu ali ne," je dejala. Vse ostale države so "zelo jasno povedale", da ne bodo odstopale od svojih stališč, je potrdila nemška kanclerka.
'Škandal je, da pridejo in ne naredijo ničesar'
Italija, ki predseduje G7, in najbolj občuti množične migracije iz Afrike, je to celino postavila za eno prednostnih nalog, a je morala svojo ambiciozno zastavljeno izjavo glede te občutljive teme bistveno okrniti. Pod pritiskom ZDA naj bi bilo to vprašanje omejeno na zgolj nekaj vrstic v končni izjavi.
Glede na osnutek sklepne izjave, ki je v petek pricurljal v javnost, naj bi voditelji zapisali, da imajo vlade pravico zapreti svoje meje in omejiti migracije. Končna različica tako res še vedno vključuje "potrditev suverene pravice držav da, individualno in kolektivno, nadzirajo svoje meje in da vzpostavijo politike v svojem nacionalnem interesu in nacionalno varnost", ne omenja pa več možnosti postavitve jasnih omejitev migracij.
Še naprej izpostavlja "potrebo po zagotavljanju podpore beguncem kar se da blizu njihovim domačim državam in omogočanje vrnitve domov". Navaja pa izjava po novem tudi, da "ustrezno urejeni tokovi lahko prinesejo ekonomske in socialne koristi tako državam izvora kot cilja pa tudi migrantom in beguncem".
Merklova je po srečanju priznala, da G7 ni posvetil vprašanju migracij in begunski politiki tolikšne pomembnosti, kot si je želela Italija. Kljub temu se ji to, kar je vključeno v izjavo, zdi razumno. "Kaže na to, da imajo begunci popolnoma enake pravice kot vsi ostali in da moramo seveda ščititi svoje meje, da se moramo boriti proti nezakonitim migracijam, da pa moramo obenem resno vzeti interese in pravice teh ljudi."
Zaostritev stališča G7 glede migracij je naletela na ogorčen odziv nevladnih organizacij. Danes se je oglasila skupina Oxfam, ki je menila, da gre za škandal. "To je škandal tega vrha: da voditelji G7 pridejo prav na Sicilijo, na prag morja, kjer je letos umrlo 1400 ljudi, in danes odletijo nazaj domov, ne da bi naredili karkoli resnega glede tega," je dejal predstavnik organizacije.
A medtem ko so preostali voditelji ves čas poudarjali pomembnost podnebnih sprememb in migracij kot tem vrha, je Trump danes tvitnil, da je najpomembnejša tema terorizem. Pri pogovorih gre za veliko zelo pomembnih tem, je zapisal. "Terorizem je čisto na vrhu seznama," je dodal.
Vrh G7 potrdil zavezanost boju proti protekcionizmu
Je pa vrh voditeljev potrdil zavezanost skupine boju proti protekcionizmu, kar je bilo zaradi pomislekov ameriškega predsednika vse do zadnjega vprašljivo.
"Priznavamo, da so svobodna, poštena in obojestransko koristna trgovina in vlaganja ... ključni motor za rast in ustvarjanje delovnih mest," piše v skupni izjavi. Prav zato so voditelji "ponovili svojo zavezanost ohranitvi odprtih trgov in boju proti protekcionizmu". Obenem pa bodo odločno proti "vsem nepoštenim trgovinskim praksam", so zapisali.
"Obenem priznavamo, da trgovina doslej ni vedno delovala v korist vseh. Zaradi tega se zavezujemo sprejemu ustreznih politik, ki bodo omogočile vsem podjetjem in državljanom, da bodo lahko najbolje izkoristili priložnosti globalne ekonomije," so dodali.
Kot je po srečanju dejala nemška kanclerka, se je G7 zavezal na pravilih utemeljenemu mednarodnemu trgovinskemu sistemu in se bo potrudil pripeljati trenutne pogovore v okviru Svetovne trgovinske organizacije do uspešnega zaključka.
"Skupaj bomo ohranili odprte trge in se borili proti protekcionizmu, obenem pa zagotovili ostro kljubovanje nepoštenim trgovinskim praksam," je dejala in poudarila, da je vrh dosegel pomemben napredek glede tega vprašanja.
Države skupine G7 so poleg tega v izjavi posvarile Rusijo glede Ukrajine. "Trajanje sankcij je jasno vezano na popolno izpolnitev zavez Rusije iz dogovora iz Minska in spoštovanje ukrajinske suverenosti," so zapisali. Če bodo njena dejanja to terjala, pa so obenem pripravljeni tudi na nove sankcije proti Rusiji, dodajajo.
Opozorilo so poslale tudi Severni Koreji. Pozvale so jo, naj nemudoma in popolnoma ustavi svoj jedrski in raketni program. Mednarodno skupnost pozivajo, naj podvojijo svoja prizadevanja za sprejem ustreznih resolucij znotraj Združenih narodov.
V bližini Taormine protesti proti G7
Približno 2000 protestnikov se je popoldne ob strogih varnostnih ukrepih odpravilo na ulice mesta Giardini-Naxos, ki leži v bližini Taormine. Tam se je danes končal vrh skupine G7, proti kateremu protestirajo proti globalizaciji usmerjeni protestniki.
"Proti gospodarjem sveta, ki uveljavljajo brezposelnost, prekarnost in bedo", "Proti sedmim grehom kapitala", "Vaše vojne, naši mrtvi", so med drugim razglašali na transparentih. Zbrani so poleg tega vzklikali različna gesla, med drugim da so vsi "antifašisti".
"To je bilo srečanje, na katerem so govorili o vse večjih izpustih toplogrednih plinov, medtem ko bi bilo treba govoriti o ljudeh, ki zbolevajo, o mladih," je menil eden od udeležencev. "Tu smo, da povemo velikim, da težave naše družbe niso povezane z migranti, temveč z dejstvom, da jim ne dovolimo, da bi se vključili," je rekel drugi.
Shod je sicer potekal v ozračju mrtvega mesta - ulice so bile zapuščene, trgovine zaprte in nekatere celo dodatno zaščitene z deskami. Mesto je bilo tako rekoč v obsednem stanju - policijska vozila so bila na vseh ulicah ob sprevodu, ki naj bi potekal po poti ob morju, na katerem so patruljirala vojaška plovila.
RT poroča, da so se protesti sprevrgli tudi v nasilje, potem ko se je skupina spopadla s policijo. Ta je uporabila solzivec in tako poskušala razgnati ljudi. Poškodovana naj bi bila vsaj ena oseba, z reševalnim vozilom so jo odpeljali v lokalno bolnišnico.
Organizatorji so sicer pričakovali med 3000 in 4000 ljudi, a kot so pojasnjevali nekateri udeleženci, so številne zaustavili v Messini, 50 kilometrov severneje, ali pred vkrcanjem na trajekt za Sicilijo.
Oblasti so se s strogimi ukrepi preverjanja želele izogniti infiltraciji izgrednikov. V spominu jim je namreč ostal vrh skupine G8 v Genovi leta 2001, ki so mu sledili trije dnevi nemirov, smrt protestnika in več deset ranjenih.
KOMENTARJI (153)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.