Po četrtkovem referendumu v Veliki Britaniji, na katerem je večina volivcev izrazila željo po odhodu iz Evropske unije, so zdaj oči svetovne javnosti uprte v naslednje korake britanske vlade.
Ta je danes dosegla dogovor o oblikovanju nove službe, ki ji bo poverjeno določiti pogoje izstopa Otoka iz EU, je sporočila tiskovna predstavnica britanskega premierja Davida Camerona. Vlada je po njenih besedah danes tudi posvarila Škotsko pred sklicevanjem novega referenduma o neodvisnosti.
Cameron: Po odhodu iz EU Britanija ne sme obrniti hrbta Evropi
Cameron je prvič od objave izidov referenduma nagovoril poslance v britanskem parlamentu. Velika Britanija ne sme obrniti hrbta Evropi ali ostalemu svetu, čeprav bo odšla iz Evropske unije, je dejal. Poudaril je, da pa morajo sedaj določiti, kakšne odnose si želijo z EU.
"To bo težko," je priznal, hkrati pa je skušal poslance pomiriti po padcu britanskega funta na svetovnih finančnih trgih po referendumski odločitvi za odhod iz unije. Dejal je, da je Otok v dobrem položaju pred izzivi, s katerimi se bo moral soočiti.
Ponovil je tudi, da bo svojemu nasledniku prepustil začetek pogajanj z EU o izstopu iz povezave. Iz njegove stranke so pred tem sporočili, da bodo njegovega naslednika izbrali do 2. septembra. Pred tem pa bo treba določiti, kakšen odnos z EU si želimo, je dejal Cameron pred spodnjim domom parlamenta.
Kot največji izziv v pogajanjih z Brusljem je sicer označil obstanek v enotnem evropskem trgu. Poudaril je tudi, da mora vlada zagotoviti, da bodo zaščiteni interesi Škotske, Walesa in Severne Irske.
Nemčija, Francija in Italija se ne bodo pogovarjale z Veliko Britanijo dokler ta ne sproži postopka za izstop iz EU
Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Berlinu gostila francoskega predsednika Francoisa Hollanda in italijanskega premierja Mattea Renzija, ločeno pa se je sestala tudi s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom. Pred vrhom EU, ki bo potekal v torek v Bruslju, so se posvetovali o posledicah britanske odločitve za izstop iz EU.
Voditelji Nemčije, Francije in Italije so odločni, da ne bo nobenih formalnih ali neformalnih pogovorov z Veliko Britanijo, dokler ta ne sproži 50. člena lizbonske pogodbe za izstop iz članstva.
Nemška kanclerka je dejala, da si bodo Nemčija, Francija in Italija prizadevale za "novo spodbudo" za EU. Kolegom v EU bomo predlagali, da bi v prihodnjih mesecih dali novo spodbudo na področju obrambe, gospodarske rasti ali zaposlovanja ter konkurenčnosti.
Hollande je pozval London, naj ne izgublja časa pri sprožitvi procesa izstopa, saj bo hiter postopek koristil vsem stranem. "Biti odgovoren pomeni ne izgubljati časa – ne izgubljati časa z vprašanjem britanskega odhoda, niti pri vzpostavitvi novih vzpodbud uniji," je dejal. Najslabša je namreč negotovost, ki pogosto povzroča neracionalno obnašanje. "Negotovost tudi vodi finančne trge do neracionalnega delovanja," je poudaril po pogovorih v Berlinu.
Merklova je na novinarski konferenci prav tako izpostavila, da si ne morejo privoščiti zastoja, a dodala, da razume dejstvo, da potrebuje London določen čas za analizo razmer.
Večina evropske politike meni, da bi morali Britanci postopke za odhod začeti takoj, na Otoku pa, da bodo "člen 50 aktivirali, ko bodo pripravljeni". Kar lahko pomeni še kar nekaj časa, saj želijo prej ugotoviti, kakšni bodo njihovi spremenjeni odnosi po izstopu iz EU.
Na srečanjih so se pogovarjali tudi o reformah EU, s katerimi bi zajezili širjenje populizma v Evropi. Desničarske in protipriseljenske stranke v Franciji, Italiji ter na Nizozemskem, Švedskem, Danskem in Slovaškem so namreč že zahtevale referendume o članstvu njihovih držav v EU.
Standard & Poor's znižal bonitetno oceno Veliki Britaniji
Bonitetna agencija Standard & Poor's je zaradi izida referenduma, na katerem so Britanci v četrtek izglasovali izstop iz EU, znižala bonitetno oceno Veliki Britaniji z AAA na AA z negativnimi obeti.
Rezultat referenduma bi lahko oslabil predvidljivost, stabilnost in učinkovitost političnega odločanja v Združenem kraljestvu. Poleg tega bi se lahko poslabšala tudi gospodarska učinkovitost, vključno z delovanjem finančnega sektorja, ocenjujejo v bonitetni hiši.
Znižanje bonitetne ocene bi lahko privedlo do višje cene zadolževanja Velike Britanije na mednarodnih finančnih trgih. Obete za Veliko Britanijo je v petek v negativne spremenila že bonitetna hiša Moody's, ki je sicer bonitetno oceno ohranila na visoki Aa1.
Politični razkol, vlada svari Škotsko
Bodoči britanski premier pa bo imel težko nalogo, saj bo poleg postopka za izstop iz članstva EU, moral obvladati tudi razgreto politično ozračje na Otoku. Država je razklana, Škotska si želi izstopa iz Velike Britanije.
Vlada v Londonu je danes poudarila tudi, da ima Škotska toliko razlogov za obstanek v Veliki Britaniji, kot je jih je imela pred 18 meseci, ko so tamkajšnji volivci zavrnili neodvisnost tega dela Otoka. "Novi referendum, ki je vir razkola, je zadnja stvar, ki jo Škotska potrebuje," ocenjujejo na Downing Streetu.
Na četrtkovem referendumu je za obstanek Otoka v EU glasovalo 62 odstotkov Škotov, medtem ko se je 52 odstotkov vseh britanskih volivcev odločilo za izstop. Škotska regionalna vlada se je v soboto zavzela na ponoven referendum o neodvisnosti Škotske od Velike Britanije.
"Velika Britanija, za katero se je Škotska leta 2014 odločila, da ostane v njej, ne obstaja več," je v nedeljo dejala prva ministrica škotske vlade Nicola Sturgeon.
Leta 2014 je proti neodvisnosti Škotske glasovalo 55 odstotkov volivcev. Javnomnenjska raziskava, ki jo je za britanski časnik Sunday Times opravila agencija Panelbase, je pokazala, da bi se danes za neodvisnost odločilo 52 odstotkov Škotov.
Irski premier zagotovil zaščito interesov Dublina v pogajanjih med Otokom in EU
Irski premier Enda Kenny je v današnjem nagovoru na izredni seji irskega parlamenta zagotovil, da bo v pogajanjih med EU in Veliko Britanijo ščitil interese svoje države. Dodal je, da ne pričakuje takojšnjega začetka pogajanj.
"Mislim, da se vse vlade strinjajo, da je Združeno kraljestvo doživelo politični potres in da bo za odpravo njegovih posledic potreben določen čas," dejal Kenny, ki je izredno sejo sklical zaradi odločitve britanskih volivcev za brexit. Rezultati referenduma bodo po njegovih besedah na Irsko vplivali precej bolj kot na ostale države članice EU.
"Z britansko vlado in vlado Severne Irske bomo še naprej intenzivno sodelovali pri iskanju rešitve, kako bi lahko skupaj zagotovili popolno zaščito pridobitev iz zadnjih dveh desetletij," je še dejal predsednik irske vlade.
Osredotočili se bodo predvsem na mejo in skupno območje prostega gibanja. Obstaja namreč strah, da bi med Irsko in Severno Irsko ponovno postavili mejo, potem ko so po mirovnem sporazumu iz leta 1998 postopoma ukinili nadzor.
"Vse tri administracije delijo skupen cilj, da se ohrani skupno območje gibanja in odprtih meja na Irskem," je še izpostavil Kenny.
Po brexitu na Otoku številni incidenti proti priseljencem
Poljska in muslimanska skupnost na Otoku po četrtkovi odločitvi britanskih volivcev, da zapustijo EU, poročata o številnih incidentih proti priseljencem. Napade na priseljence so že obsodili v kabinetu britanskega premierja Davida Camerona, na poljskem veleposlaništvu in tudi v največji muslimanski organizaciji v Veliki Britaniji.
"Prišlo je do neštetih dogodkov, med drugim so poljski center popisali z rasističnim grafitom, pred mošejo v Birminghamu so potekale rasistične demonstracije, številne muslimane in druge pa so pozivali, naj gredo domov," so sporočili iz britanskega muslimanskega sveta.
Največja muslimanska organizacija, ki združuje okoli 2,7 milijona britanskih muslimanov, je na družbenih omrežjih zbrala poročila o več kot 100 primerih rasizma.
"Vodstvo potrebujemo bolj kot kadarkoli prej," je povedal vodja organizacije Shuja Shafi.
#VoteLeave insist that #Brexit campaign not founded on #racism #xenophobia # discrimination #prejudice or #Facismpic.twitter.com/r7k2DeH10c
— Société Mattachine (@theMattachines) June 9, 2016
"Naša država doživlja politično krizo, za katero se bojim, da ogroža tudi družbeni mir," je izpostavil Shafi. Dodal je še, da je treba ne glede na razlike izraziti solidarnost s tistimi, ki so bili napadeni.
Napade na poljsko skupnost in druge priseljence pa je obsodilo tudi poljsko veleposlaništvo v Londonu. "Zaradi zadnjih ksenofobnih napadov, usmerjenih proti poljski skupnosti in drugim priseljencem v Veliki Britaniji smo ogorčeni in globoko zaskrbljeni," so sporočili z veleposlaništva.
Polish culture centre in London this morning #Brexit pic.twitter.com/JVK0JOzpta
— Exen (@Exen) June 26, 2016
Člani poljske skupnosti v bližini Cambridgea so v svojih poštnih nabiralnikih in na svojih avtomobilih našli letake, na katerih je bilo po poročanju lokalnega časnika Cambridge News zapisano "Zapustiti EU – nič več poljske golazni".
"Izdelava in razdeljevanje takšnega in podobnega gradiva pomeni zločin spodbujanja rasnega sovraštva," je sporočil predstavnik tamkajšnje policije Martin Brunning.
Člane poljske skupnosti pa so k odhodu iz Velike Britanije pozvali tudi z grafitom na poljskem kulturnem centru v Londonu.
Iz kabineta britanskega premierja so medtem že sporočili, da vlada ne bo dopuščala nestrpnosti. "Glede tega, da ne bomo dopuščali nestrpnosti in pozivanja migrantov, naj gredo domov, moramo biti popolnoma jasni," so povedali.
After Brexit vote, Polish people in England are being targeted with fliers saying "No more Polish vermin" https://t.co/hYCHIqwFuV
— Andrew MacG Marshall (@zenjournalist) June 25, 2016
Cameron obsodil napade
Incidente proti priseljencem je obsodil tudi premier v odstopu Cameron. "Imamo temeljno odgovornost, da poenotimo državo. Ne pozabimo, da so prišli in veliko prispevali tej državi," je dejal glede priseljencev ter dodal, da ne bo takojšnjih sprememb pri statusu državljanov EU, ki živijo v Veliki Britaniji.
Povedal je tudi, da se je pogovarjal s poljskim premierjem in mu zagotovil, da vlada v Londonu resno jemlje napade na poljsko skupnost in da bo storila vse, da zaščiti njene pripadnike.
V Evropskem parlamentu pozivajo k čimprejšnjemu začetku brexita
Največje politične skupine v Evropskem parlamentu so danes pozvale k čimprejšnjemu začetku postopka odhoda Velike Britanije iz Evropske unije. Proces bi se moral začeti brez odlašanja, da bi se tako preprečila škodljiva negotovost, so opozorile v pozivu.
Evropska ljudska stranka (EPP), socialisti in demokrati (S&D), liberalci (ALDE) in Zeleni v skupni pobudi predlagajo, da Evropski parlament pozove britanskega premierja Davida Camerona, da že v torek ostale voditelje članic EU na vrhu v Bruslju obvesti o rezultatu četrtkovega referenduma, na katerem so se britanski volivci odločili za odhod iz povezave. Na ta način bi lahko začeli postopek, ki je predviden po lizbonski pogodbi.
Istočasno sicer predlagajo tudi čimprejšnje reforme EU, da bi postala "boljša in bolj demokratična". Jedro EU bi bilo treba okrepiti, rešitvam "a la carte" pa bi se morali izogibati, so še zapisali v predlogu, ki naj bi ga Evropski parlament obravnaval v torek na izrednem zasedanju v Bruslju, posvečenem posledicam britanske odločitve za brexit.
ZDA po britanskem referendumu pozivajo k ohranitvi razuma
Ameriški državni sekretar John Kerry se je pred obiskom Londona danes ustavil v Bruslju, kjer se je srečal z zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini. Pogovori so bili posvečeni izidu britanskega referenduma, strani pa sta tudi izmenjali stališča glede začetka procesa tranzicije po referendumu.
ZDA si želijo, da bi proces tranzicije po odločitvi o izstopu Velike Britanije iz EU potekal odgovorno in gladko. Pomembno je, da pri tem nihče ne izgubi glave, je v Bruslju dejal Kerry. "ZDA si želijo močno EU," je še poudaril.
Kerry je priznal, da izid referenduma ni takšen, kot sta si ga s predsednikom ZDA Barackom Obamo želela. "Ampak to je demokracija in spoštujemo pravico volivcev in postopek." Sedaj je naloga političnih voditeljev, da voljo naroda uveljavijo.
Britansko zavlačevanje
Ne pričakujemo, da bi britanski premier David Cameron že v torek sprožil postopek v skladu s 50. členom Pogodbe o EU, ki ureja izstop države članice iz unije, je v Bruslju v nedeljo dejal visok evropski uradnik, ki ni želel biti imenovan.
Pričakovanje, da bi Cameron v torek formalno naznanil začetek postopka o izstopu, ni realistično zaradi trenutne politične krize v Veliki Britaniji, je še dejal uradnik. Po njegovih besedah vlada v državah članicah za to razumevanje, čeprav nekateri v Bruslju, zlasti v Evropskem parlamentu, pozivajo k temu, da bi ta proces stekel čimprej.
Če bi ta proces stekel hitro, bi se s tem izognili morebitni politični negotovosti. A odločitev o tem, kdaj sprožiti postopek, je na Londonu, ki mora voditelje ostalih 27 članic bodisi pisno bodisi ustno obvestiti o svoji nameri, je še pojasnil.
Cameron je po objavi izidov referenduma v petek napovedal svoj odstop. Ob tem je tudi dejal, da bo odločitev o sprožitvi postopka v skladu s 50. členom Pogodbe o EU in s tem pogajanja o izstopu iz EU prepustil svojemu nasledniku, kar se po pričakovanjih naj ne bi zgodilo pred oktobrom, ko bo potekal kongres konservativne stranke.
Predsedniki držav in vlad bodo v okviru dvodnevnega vrha EU o izidu britanskega referenduma razpravljali v torek zvečer, ko naj bi Cameron ostale voditelje, med njimi tudi slovenskega premierja Mira Cerarja, seznanil s stanjem v Veliki Britaniji po referendumu.
Kako naprej?
Eden glavnih zagovornikov odhoda Velike Britanije iz EU Boris Johnson je v nedeljo zvečer le nakazal, kako si predstavlja državo po četrtkovem referendumu, na katerem so se državljani večinsko odločili za t. i. brexit, in kako bi jo vodil on, če bi prevzel vajeti konservativcev.
V svoji prvi izjavi po prvih neposrednih odzivih na izide je nakazal predvsem spremembe na področju priseljevanja, pri čemer bi uvedli t. i. točkovni sistem. Po drugi strani pa misli, da bodo Britanci ohranili dostop do enotnega evropskega trga, je zapisal v svoji tedenski kolumni za Daily Telegraph.
Vztrajal je, da je treba osvoboditi državo "čudne in nejasne evropske zakonodaje", vendar pa dodal, da za to ni potrebno nobeno hitenje.
Zavrnil je tudi pozive škotske prve ministrice Nicole Sturgeon k drugemu referendumu o škotski neodvisnosti. Kot je dejal, "ni zabeležil nobenih pravih apetitov" za to, poleg tega pa bo po njegovem mnenju Velika Britanija zdaj z EU vzpostavila še boljši odnos, ki bo temeljil na prosti trgovini.
Johnson je prepričan, da se bo gospodarsko sodelovanje Velike Britanije z EU še krepilo, svoje "kolege" v taboru za odhod iz EU pa je opozoril, da na referendumu z rezultatom 52 odstotkov proti 48, "niso zmagali z ravno veliko prednostjo".
Opozoril je na dejstvo, da je več kot 16 milijonov ljudi glasovalo za to, da bi Velika Britanija ostala del EU. "To so naši sosedje, brati in sestre, ki so strastno zagovarjali svoj prav. V demokraciji večina prevlada, vendar pa smo vsi enakovredni," je dejal in pozval h "gradnji mostov" s tistimi, ki so glasovali proti brexitu.
V svoji viziji obdobja po brexitu je dejal, da bo Velika Britanija še vedno ostala del Evrope, kot je vedno bila. "Še vedno bomo intenzivno sodelovali z Evropo na številnih področjih, od umetnosti, znanosti do izboljševanja našega okolja," je dejal.
Zatrdil je, da bodo pravice državljanov EU "ostale polno zaščitene, enako pa bo veljalo tudi za britanske državljane v EU". "Britanci bodo še naprej lahko delali v EU, živeli, potovali, študirali, kupovali hiše," je še dejal.
Vlado v senci britanskih laburistov zapustila več kot polovica ministrov
Potem ko je vodja laburistov Jeremy Corbyn zaradi nezaupanja v nedeljo odstavil zunanjega ministra v vladi v senci Hilaryja Benna, je doslej odstopilo že 16 od 28 ministrov v senci. Stranko so zapustili tudi številni drugi poslanci, ki Corbynu pripisujejo krivdo za poraz na četrtkovem referendumu.
Corbyn, ki odstope ministrov v senci obžaluje, je medtem že imenoval nove člane laburistične vlade v senci, na spletni strani piše tiskovna agencija Reuters. "Vendar pa ne bom izdal zaupanja tistih, ki so glasovali zame, oziroma milijonov podpornikov po vsej državi, ki potrebujejo laburiste, da jih predstavljajo," je danes dejal vodja stranke.
KOMENTARJI (273)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.