Voditelji držav EU na izrednem vrhu o migracijah za 'evropsko rešitev'

V Bruslju se je v nedeljo popoldan začel izredni vrh o migracijah, ki naj bi služil predvsem izmenjavi pogledov, ni pa še mogoče pričakovati kakšnega vseevropskega dogovora o rešitvah.

Vrha, ki ga gosti predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, se udeležuje 16 voditeljev držav članic EU. Ni pa med njimi predstavnikov držav višegrajske četverice, ki jo sestavljajo Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška.

Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel govorijo tako o položaju na zunanjih mejah EU kot o razporejanju beguncev in migrantov znotraj unije, "da lahko pošteno in odkrito sodelujemo ter dosežemo razumno ravnovesje". Glede na to, da ni dogovora na ravni Sveta EU, so po njenih besedah zaenkrat ključni dve- ali tristranski pogovori o konkretnih situacijah. "Zato je to srečanje zelo pomembno," je dejala ob prihodu na srečanje v Bruslju.

Tudi v Evropski komisiji poudarjajo, da gre za pripravljalni in posvetovalni sestanek, ki naj bi utrl pot odločitvam na vrhu Unije v naslednjem tednu.

"To ni srečanje, na katerem bi odločali, ampak se bomo pogovarjali," je dodal luksemburški premier Xavier Bettel. "Dejstvo je sicer, da potrebujemo skupne rešitve, ker ne gre za nacionalni, ampak skupni problem. Če iščemo nacionalne rešitve, to ni EU, kakršno si želim," je dodal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je poudaril, da je treba zmanjšati nezakonite migracije, a hkrati pozval, da je treba pri tem spoštovati človekove pravice. Po njegovih besedah je zato nujno najti vseevropsko rešitev.

Italija si po besedah premierja Giuseppeja Conteja prizadeva za "radikalno spremembo" azilne politike EU. Conte je bil kritičen do dublinske uredbe, po kateri morajo prosilci za azil vložiti prošnjo v prvi članici EU, v kateri vstopijo v povezavo, zaradi česar je veliko breme migrantov in beguncev na sredozemskih državah.

Glavni namen pomoč nemški kanclerki?

Osnovni namen vrha naj bi bil pomagati nemški kanclerki pri reševanju domače migracijske krize, zaradi katere se ji maje vlada. Bavarska Krščansko-socialna unija (CSU), sestra njene Krščansko-demokratske unije (CDU), namreč grozi z enostranskimi ukrepi, če ne bo evropske rešitve, ki bi preprečila sekundarne migracije.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je takšne navedbe zavrnil. "Tu ne gre za notranjepolitični spor v Nemčiji. Kot sosednja država si sicer želim, da bi Nemčiji uspelo najti skupno vladno linijo. A danes ne gre za to. Gre za to, kaj lahko naredimo, da omogočimo neko evropsko rešitev," je dejal.

'Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema'

Iz Slovenije se srečanja udeležuje premier Miro Cerar, ki opravlja tekoče posle. Za Slovenijo je po njegovih besedah izjemno pomembno, da se krepi nadzor na zunanjih mejah EU, tako personalno kot finančno, in vzdržuje dobro sodelovanje s t. i. tretjimi državami, od koder ali prek katerih prihajajo begunci in migranti v Evropo. "Slovenija se zavzema za prenovo azilnega sistema, a na način, ki bo pripeljal do večje učinkovitosti in solidarnosti sistema," je dejal. "Vedno si bom prizadeval, da ne bi znotraj schengenskega območja nastajale nove meje. Čeprav so nekateri začasni nadzori na mejah morda potrebni, moramo vsi stremeti k temu, da jih bo schengen v prihodnje spet prost," je dodal.

Pričakuje, da bo Slovenija sodelovala pri iskanju končnih rešitev. "Morda tu in tam potekajo kakšni bilateralni pogovori, kar je razumljivo glede na različne pozicije posameznih držav. A rešitve morajo biti skupne. Rešitve morajo biti sprejemljive tudi za Slovenijo. Slovenija učinkovito varuje schengensko mejo, opažamo pa ponovno odpiranje nekaterih tokov skozi območje Zahodnega Balkana. Ko obravnavamo denimo krizne razmere na meji med Afriko in Italijo, ne smemo pozabiti tudi na druga območja, predvsem Zahodni Balkan, kjer se lahko zelo hitro ponovno odprejo določene poti, ki ponovno lahko privedejo do ilegalnih migracij v večjih valovih. To bi bilo seveda slabo," je še povedal.