Potem, ko so včeraj na mejni prehod za mednarodni železniški promet Dobova iz Hrvaške pripeljali trije vlaki s 3150 migranti, tudi danes policisti poročajo o noih prihodih beguncev in migrantov. Prvi vlak je v Dobovo pripeljal ob 1.40. Na vlaku so bili 1103 tujci. Po zdravstveni in humanitarni oskrbi in opravljenih policijskih postopkih so policisti tujce z vlaki in avtobusi spremljali proti Jesenicam in Karavankam. V sprejemnem centru v Dobovi je trenutno še 750 migrantov. Okoli 12. ure je nato iz Slavonskega Broda v Dobovo že prispel naslednji vlak, na katerem je bilo 1003 migrantov, po 22. uri pa bo prišel še en vlak s 1116 migranti.
Od 16. oktobra do danes do 18. ure je sicer v Slovenijo vstopilo 339.684 migrantov. Državo je samo danes do 18. ure zapustilo 2.925 migrantov, skupno pa 328.033 migrantov.
Nove smrtne žrtve v Egejskem morju: ponoči se je čoln prevrnil, utonilo 18 ljudi
V Egejskem morju je ponoči potonil čoln z begunci, pri čemer je umrlo najmanj 18 ljudi. Pripadniki turške obalne straže so sicer uspeli rešiti 14 ljudi, med njimi Sirce, Iračane in Pakistance. Plovilo je bilo na poti iz turškega obalnega mesta Bodrum na grški otok Kos, ko se je na odprtem morju prevrnilo.
Gre za zadnjo v vrsti podobnih nesreč v Egejskem morju.
Turška obala, od katere ni daleč do grških otokov, je namreč letos postala glavno izhodišče za stotisoče ljudi, ki si želijo varnejšega in boljšega življenja v Evropi.
Agencija EU za varovanje zunanjih meja Frontex je v petek napovedala razširitev svojih aktivnosti v Grčiji. Z 28. decembrom bo tam stekla nova Frontexova operacija Pozejdon hitro posredovanje, ki bo nadomestila sedanjo operacijo "Pozejdon morje". Namesto 195 bo imela 376 pripadnikov in več plovil ter bo bolj osredotočena na varnostno preverjanje.
Grčija je nedavno - po dolgotrajnih prerekanjih in na koncu celo grožnjah z začasno izločitvijo iz schengna - le zaprosila za uporabo enot za hitro posredovanje v okviru Frontexa, imenovanih Rabit.
Nemški predlogi: za begunce bi plačevali solidarnostni davek in uvedli subvencioniranje plač beguncev
Ministrski predsednik Bavarske Horst Seehofer Nemcem v razmislek predlaga podaljšanje tako imenovanega solidarnostnega prispevka, ki je bil uveden ob združitvi Nemčij pred 25 leti in naj bi ga postopoma odpravili. S tem davkom bi namreč po besedah Seehoferja lahko krili visoke stroške begunske krize.
Davek je bil uveden leta 1991, kmalu po padcu Berlinskega zidu in ponovni združitvi Nemčije. Po napovedih vladajoče konservativne unije CDU/CSU naj bi ga v celoti odpravili do leta 2029. A kot pravi Seehofer, se je situacija letos, ko je nemška kanclerka Angela Merkel odprla meje beguncem, bistveno spremenila.
Zaenkrat gre sicer le za idejo prvega moža Bavarske, ki jo je val beguncev med vsemi nemškimi zveznimi deželami daleč najbolj obremenil, a je nemudoma poskrbela za razburjenje, piše Spiegel.
Kot je sicer poudaril Seehofer, nikakor ne govori o odstopu od postopne odprave solidarnostnega davka, ampak o tem, da "preprosto moramo prešteti denar in ugotoviti, kaj si še lahko privoščimo". "Če ne bomo omejili priseljevanja, ne bomo več imeli manevrskega prostora," je opozoril.
Kot sicer piše Spiegel, je redko katera dajatev v Nemčiji tako osovražena in sporna kot solidarnostni davek, t. i. Soli. Uveden je bil z utemeljitvijo, da je združitev Nemčije povezana z ogromnimi stroški. A Nemci na ta račun še dandanes plačujejo 5,5 odstotka od svojih dohodkov, velik del od letno zbranih približno 13 milijard evrov pa gre za povsem druge namene.
CDU in CSU sta se letos spomladi končno dogovorili, da bo ta dajatev v obdobju 2019-2029 postopoma odpravljena, kar je Seehofer, oster kritik nemške vladne "politike odprtih vrat" do beguncev, takrat pozdravil kot "največje zmanjšanje davkov vseh časov".
Ekonomist nemški vladi predlaga subvencioniranje plač beguncev
Strokovnjaki ob reševanju begunske krize, ki je zajela Evropo, kot zelo pomembno izpostavljajo vključevanje beguncev na trg dela. Največ jih je doslej sprejela Nemčija, tamkajšnji vodilni ekonomist pa vladi kanclerke Angele Merkel predlaga, naj subvencionira plače beguncev in jim tako pomaga najti delo v največjem evropskem gospodarstvu.
"To zniža stroške delodajalca. Ta lahko plača minimalno plačo, vendar bo imel določeno obdobje, v katerem lahko begunce vključi v delovno silo, še vedno nižje stroške," je dejal predsednik inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela Dennis Snower.
Nemčija pričakuje, da bo število beguncev, ki so letos prišli v državo, doseglo milijon. Medtem ko jih veliko ne bo dobilo azila, pa strokovnjake skrbi, kako bodo integrirali tiste, ki bodo lahko ostali v državi.
Snower ovire za mnoge begunce, ki vstopajo na trg dela, vidi kot visoke. Pojavijo se lahko težave pri priznavanju njihovih poklicnih kvalifikacij, veliko beguncev pa ima tudi slabšo izobrazbo od Nemcev. "Vse to pomeni, da jih bo lahko veliko našlo le delo z nizko zahtevano izobrazbo," je dejal.
