Vladna kriza v Srbiji?

Evropska unija je s Srbijo prekinila pogajanja o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, saj Beograd kljub drugačni obljubi v roku do konca aprila ni aretiral in Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu izročil nekdanjega poveljnika srbskih sil v BiH, generala Ratka Mladića.

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da sta se po telefonskem pogovoru z glavno haaško tožilko Carlo del Ponte odločila za prekinitev pogajanj. Pojasnil je, da je del Pontejeva sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem ocenila kot nezadovoljivo.

Rehn: Čas za izročitev, ne za špekulacije

Nov krog pogovorov je sicer bil načrtovan za prihodnji teden, natančneje 11. maj. Povezava je tudi načrtovala, da bi pogajanja o omenjenem sporazumu s Srbijo sklenila do konca letošnjega leta. "Ta cilj je še vedno dosegljiv, če pride do dramatičnega izboljšanja v sodelovanju s Haagom. Demokratične sile v Srbiji pozivam, naj ga zagotovijo v dobro državljanov," je poudaril komisar Rehn. Na govorice, da je Srbija tik pred aretacijo Mladića, pa se je odzval: "Zdaj ni čas za špekulacije, zdaj je čas za izročitev."

Del Pontejeva: Beograd me je zavajal

Del Pontejeva je dejala, da jo je Srbija zavajala, ko je obljubila, da bo do konca aprila izročila Mladića. Generalna haaška tožilka je še zatrdila, da bi po njenih informacijah Beograd lahko aretiral Mladića že januarja. Vendar naj bi srbske oblasti čakale, da se obtoženec sam preda.

Oblasti Srbije in Črne gore še vedno niso pripravljene aretirati nekdanjega vojaškega poveljnika bosanskih Srbov, je prepričana Del Pontejeva.

Kritizirala je tudi srbskega premiera Vojislava Koštunico, ki je v sredo javno pozval Mladića k predaji. Po njenih besedah je takšen poziv "nesprejemljiv in dvoličen".

Zato je glavna haaška tožilka pozdravila današnjo odločitev Evropske unije za prekinitev pogajanj s Srbijo o sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju, saj Beograd kljub drugačni zavezi do izteka postavljenega roka konec aprila ni aretiral Mladića. Del Pontejeva upa, da bo takšen ukrep EU prisilil Beograd, da se začne drugače vesti.

Potrdila je še, da je Bruslju posredovala "negativno" oceno sodelovanja Srbije s haaškim sodiščem. Kot je pojasnila, srbske oblasti v zadnjih mesecih niso naredile "nobenega napredka" v prizadevanjih za aretacijo šestih haaških obtožencev, ki so še na begu.

Minister Ilić: Njega ni in to je problem

Prvi med vladnimi vrstami se je na odločitev EU odzval minister za velike naložbe Velimir Ilić. ''Vsi se trudimo, da bi prijeli Mladića. Ogromno očividcev je posredovalo informacije, ki so nas privedle do skrivališča, v katerem je bil iskani general, vendar ga je predhodno zapustil. Vse vemo, le njega ni. To je zdaj problem. Pridržali smo tudi Mladićeve telesne stražarje, skratka izprašali smo vse, ki so bili kakor koli povezani z nekdanjim generalom. Vendar, njega ni in zdaj ne moremo ... Pozor, pred tem so ga zasledovali, vendar so ga izgubili. Pristojne službe ne bi smele dopustiti, da za Mladićem izgine vsaka sled. In zdaj smo v zelo neugodni situaciji,'' je dejal.

Podpredsednik Labus odstopil

Podpredsednik srbske vlade je dejal, da bo ministrom iz vrst njegove stranke G17 plus predlagal, naj prav tako izstopijo iz vlade premiera Koštunice. Labus je takoj po vesti iz Bruslja o prekinitvi pogajanj napovedal izredno konferenco za novinarje, na kateri je prebral pojasnilo premieru Koštunici o razlogih svojega odstopa.

"EU je danes prekinila pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ker naša vlada v nasprotju z vašo izrecno obljubo ni zagotovila političnih pogojev za njihovo nadaljevanje. Tako je izneverjen eden od najbolj pomembnih interesov države in prebivalcev Srbije, jaz pa kot podpredsednik vlade in vodja pogajalske skupine za pridružitev EU ne želim sodelovati v takšni politiki", je Labus napisal Koštunici.

Poziv Mladiću k predaji

Srbski premier Vojislav Koštunica je prvič javno pozval Mladića k predaji haaškemu sodišču. "S tem, ko se skriva, povzroča Mladić resno škodo nacionalnim interesom naše države," je pojasnil in dodal: "Odločitev Evropske unije o prekinitvi pogajanj z Beogradom o stabilizaciji in pridruževanju bo povzročila veliko škodo srbski vladi in državi."

Premier je zatrdil, da je njegova vlada naredila vse za aretacijo Mladića. "Odkrili smo celotno mrežo pomagačev Ratka Mladića. Obtoženi se zdaj skriva popolnoma sam. Zdaj moramo ugotoviti, kjer se skriva," je povedal. Koštunica je še dejal, da bi bilo bolje, če Evropska unija ne bi zamrznila pogajanj, glede na to, da je srbska vlada resnično storila vse, kar je v njeni moči.

Minister za zunanje zadeve SČG Vuk Drašković je že pred tem dejal, da bi lahko odločitev Evropske unije preprečil le prihod obtoženega Mladića v Haag.

Sodelovanje EU in balkanskih držav na poti v povezavo

Sporazum o stabilizaciji in pridruževanju je oblika sodelovanja med EU in balkanskimi državami, ki slednjim ob sklenitvi daje status potencialnih kandidatk in jim omogoča vlogo prošnje za članstvo v povezavi. V okviru procesa imajo balkanske države obvezo polnega sodelovanja s haaškim sodiščem, kjer sta na seznamu obtožencev, ki še niso v zaporu, najbolj iskana prav general Mladić ter nekdanji politični voditelj bosanskih Srbov Radovan Karadžić.

Oba sta obtožena genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v Bosni in Hercegovini v obdobju 1992-1995. Od izdaje obtožnic dalje sta na begu in kljub širokim mednarodnim prizadevanjem nista bila ujeta. EU in Haag verjameta, da se Mladić skriva v Srbiji in bi ga srbske oblasti s pravo politično voljo lahko aretirale.

Zamrznitev pogovorov nič novega v EU

Taktika, ki jo povezava ubira s prekinitvijo pogajanj, sicer ni nova. Pred dobrim letom dni je tako EU odpovedala začetek pristopnih pogajanj s Hrvaško, ker ta ni zagotavljala polnega sodelovanja s Haagom v primeru hrvaškega generala Anteja Gotovine, obtoženega vojnih zločinov med operacijo Nevihta. Pol leta pozneje je Del Pontejeva potrdila polno sodelovanje in pogovori so stekli, Gotovina pa je bil decembra lani aretiran na Kanarskih otokih. Več o tem ...

Zamrznitev začetka pogajanj je sicer vsaj začasno zavrla hrvaško pot proti EU, podobno pa se bo zgodilo tudi Srbiji. Ta je sicer v težkih političnih okoliščinah: ob problemih v odnosih z EU se sooča tudi z morebitno dvojno izgubo, Kosova in Črne gore. Slednja bo 21. maja na referendumu odločala o neodvisnosti, medtem ko pod okriljem mednarodne skupnosti letos potekajo pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, za katerega je jasno, da se na nekdanje stanje ne bo vrnilo.