Po premieru Zemanu in premieru Dzurindi je udeležbo na vrhu odpovedal še poljski premier Leszek Miller, vsi iz protesta proti zahtevam madžarskega premiera Viktorja Orbana po razveljavitvi Beneševih dekretov.
Madžarski zunanji minister Janos Martonyi je že izrazil obžalovanje, ker sta Praga in Bratislava udeležbo odpovedali zaradi zgodovinskega dogodka, ki ga Madžarska "ni nikoli sprožala v dvostranskih odnosih". Madžarska opozicija pa je odpoved vrha označila za velik neuspeh vlade, ki škoduje ugledu države.
Štiri članice Višegrajske skupine - Madžarska, Poljska, Slovaška in Češka - naj bi na vrhu med drugim oblikovale skupno stališče o finančni strategiji širitve Evropske unije, ki jo je konec januarja predstavila Evropska komisija. Vrh je bil napovedan za 1. marec v madžarskem mestu Keszthely.
Madžarski premier Orban je v sredo v Bruslju dejal, da Beneševi dekreti niso v skladu s pravnim redom EU in da se ta dediščina 20. stoletja ne sme prenašati v 21. stoletje. Tako je zahteval njihovo razveljavitev še pred vstopom Češke in Slovaške v EU. Beneševi dekreti so bili po drugi svetovni vojni pravna osnova za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več tisoč Madžarov iz Slovaške.
Proti Orbanovim izjavam sta Praga in Bratislava protestirali že v četrtek. Češki zunanji minister Jan Kavan je izjavil, da bi to lahko "poslabšalo ozračje" znotraj Višegrajske skupine, Dzurinda pa je ocenil, da bi bilo "ponovno odpiranje zgodovine neproduktivno, saj ne vodi nikamor".
Orban ponovil zahteve po odpravi Beneševih dekretov
Madžarski premier Orban pa je danes ponovil zahteve po odpravi Beneševih dekretov. "Ne gre za madžarsko-slovaško ali madžarsko-češko, marveč za evropsko vprašanje, saj dekreti zadevajo človeško dostojanstvo in človekove pravice," je v Budimpešti poudaril Orban in pojasnil, da dekrete zavrača, ker so osnovani na "tezi o kolektivni krivdi".
Kot je pojasnil, zavrača Beneševe dekrete, saj temeljijo na "tezi kolektivne krivde, ki prostora v 21. stoletju nima". Sicer pa je ponovil, kar je dejal že v sredo pred odborom za zunanje zadeve v Evropskem parlamentu v Bruslju - da Beneševi dekreti niso v skladu s pravnim redom EU in da se ta dediščina 20. stoletja ne sme prenašati v 21. stoletje. Beneševi dekreti so bili po drugi svetovni vojni pravna osnova za zasego lastnine in izgon treh milijonov sudetskih Nemcev, pa tudi več deset tisoč Madžarov iz Slovaške.
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je sicer v petek izrazil prepričanje, da so Beneševi dekreti dvostranski problem Češke oz. Slovaške in njunih sosed, ki ni povezan s pristopnimi pogajanji in tako ni predmet pogovorov med pogajanji za vstop v Evropsko unijo.
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel pa je izrazil upanje, da zaplet v zvezi z Beneševimi dekreti ne bo vplival na vključevanje Slovenije v Eu. Sicer pa je spomnil, da bodo imeli na Madžarskem kmalu volitve, in "žalostno je, da se pred volitvami vedno pojavljajo razni nacionalistični toni". Po mnenju ministra Rupla je dejstvo, da je prišlo do spora v tako občutljivi točki, ki zadeva drugo svetovno vojno in povojno ureditev, "alarmni zvonec" tudi za Slovenijo, saj se je s podobnimi problemi srečevala tudi sama.