Viseči vrtovi v svetu financ

Svoje odločitve o ključnih obrestnih merah bodo člani Sveta Evropske centralne banke (ECB) od leta 2012 naprej sprejemali v spektakularnem novem poslopju nad nekdanjo tržnico s sadjem in zelenjavo, med visečimi vrtovi in s čudovitim pogledom na nebotičnike nemške finančne prestolnice. Projekt naj bi stal 500 milijonov evrov in naj bi se ponašal tudi z okoljsko prijaznostjo.

Steklena stolpa z visečimi vrtovi

Osrednji člen nove stavbe bosta 180 metrov visoka steklena stolpa, med katerima bodo lebdeli viseči vrtovi. Na treh različnih višinah bodo stekleni atrij, ki povezuje oba stolpa, sekali mostovi, s katerih bodo zaposleni in obiskovalci lahko uživali v prelepem pogledu na središče Frankfurta.

Arhitekt Wolf Prix iz dunajskega arhitekturnega biroja Coop Himmelbau je izjavil, da se je držal treh oblikovalskih načel, in sicer preglednosti, učinkovitosti in stabilnosti. Projekt, ki je zmagal na javnem natečaju, je bil sicer večkrat spremenjen, na podrobnosti končnega načrta pa so morali predstavniki mestnih oblasti in banke, arhitekti ter strokovnjaki za
spomeniško varstvo čakati do zadnjega dne.

Tržnico bodo ohranili

Največ polemike je bilo glede tega, kako bo arhitektom uspelo v novo stavbo vključiti spomeniško zaščiteno tržnico iz 30. let prejšnjega stoletja Grossmarkthalle. Arhitekti so se odločili, da gradbene posege omejijo na del tržnice, obnovljen po drugi svetovni vojni, in ne na izvirni del poslopja. Ohranjena je tudi večina funkcionalnih prostorov tržnice. Poleg tega pa bo tudi novi vhod v stavbo nekoliko bolj skladen z arhitekturo zaščitenega poslopja, kot je bilo sprva načrtovano. Projekt je že odobril tudi urad za spomeniško varstvo zvezne države Hessen.

Okolju prijazna stavba

Stavba bo tudi okolju prijazna. Fasada nebotičnikov se bo ponašala z najsodobnejšo zaščito pred sončno svetlobo, zaradi česar bo ta zelo energijsko učinkovita in dovoljuje uporabo manj potratnih sistemov hlajenja. Poslopje se bo grelo z odpadno energijo iz računalniškega centra, energijsko učinkovita pa je tudi oblika stolpov, ki bosta zgoraj širša kot spodaj in bosta tako ustvarjala senco.

Tudi pri zagotavljanju varnosti so se arhitekti odločili za majhne posege v okolje. Stavba tako ne bo imela zaščitnih zidov, ampak se bo opirala bolj na značilnosti reliefa okolice, kot so razne vzpetinice, jarki, mokrišče ob reki in sam breg reke Majne. Ta bo še vedno na voljo sprehajalcem. ECB bo javni razpis za izvedbo gradbenih del objavila oktobra letos. Dela naj bi se pričela spomladi prihodnje leto in bodo predvidoma zaključena do leta 2011. Leta 2012 naj bi tako zaposleni (prostora bo za 2300 ljudi) že službovali v novem poslopju.