'Viharjenje idej' v Sintri

Peterica evropskih voditeljev, med njimi slovenski premier Janez Janša, danes v Sintri "na viharjenju idej" poskuša najti pravo smer za reševanje krize Evropske unije pred ključno razpravo o novi pogodbi, ki bo v torek v Berlinu.

"Zelo blizu skupaj stojimo," je ob skupnem fotografiranju "brez kravat" v mondenem hotelskem kompleksu Penha Longa v hribovskem predelu Sintre, portugalskega kraja nedaleč od Atlantika, dejal predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering.

Poetteringova izjava morda res kaže pravo sliko stanja v današnji razpravi o novi pogodbi unije, saj se najbolj "problematične" države - Velika Britanija, Nizozemska, Francija, Češka in Poljska - srečanja ne udeležujejo. Vendar tudi med sodelujočimi tremi državami Portugalska izstopa kot edina, ki dokumenta ni ratificirala. Poleg tega portugalska vlada načrtuje referendum o novi pogodbi.

Janša: Okoliščine ugodne za preboj

Slovenski premier je ocenil, da so politične in gospodarske okoliščine za reševanej evropske krize ugodne. Slovenija si še posebej želi, da bi bil preboj dosežen junija, saj bi to olajšalo njeno predsedovanje uniji v prvi polovici prihodnjega leta.

"Sicer bo težje delo padlo v čas našega predsedovanja, pa tudi vzdušje bo manj optimistično in ugodno za reševanje drugih vprašanj," je pojasnil Janša. "Slovenija ima dvojni interes" za čimprejšnji dogovor o novem dokumentu sedemindvajseterice, je poudaril. "Prvič, smo del Evrope, ki zelo potrebuje rešitev. In drugič, naslednje leto predsedujemo uniji in naša naloga bo veliko lažja, če bo do takrat rešitev dosežena," je razložil.

Okoliščine za to so sicer ugodne in vzdušje spodbudno, sploh v luči krepitve gospodarskih razmer v uniji in rezultatov volitev v Franciji, meni Janša.

Negodovanje Merklove

Nemška kanclerka Angela Merkel s povabilom predsednika evropske komisije Jose Manuel Barroso na vrh v Sintri, na katerem naj bi po prvotnih načrtih sodelovalo približno enajst voditeljev članic, po neuradnih virih ni bila prav nič zadovoljna, saj je predsednik komisije s tem posegel v njene dvostranske pogovore o krizi unije "za zaprtimi vrati", daleč od oči javnosti.

Po neuradnih virih naj bi na vrh privolila zgolj v izogib še večjim zapletom, Barroso je bil namreč, ko je njegov načrt pricurljal v javnost, tarča očitkov z vseh strani. Najprej so mu očitali voditelji držav, ki jih v Sintro sploh ni povabil, nato pa še tisti, ki jih je sprva povabil, nato pa preklical povabilo.

Barroso je moral namreč vrh skrčiti, poskušal pa je tudi karseda zmanjšati njegov pomen in medijsko odmevnost. V Sintri tako danes v medijskem središču najprej sploh ni bilo predvidenega dostopa do medmrežja. "Že na začetku smo jasno povedali, da bo to neformalen vrh," so medijem pojasnili viri pri komisiji, nato pa novinarjem vendarle zagotovili spletno povezavo.

Kanclerka je sicer ocenila, da bo sedemindvajseterici junija uspelo stopiti korak naprej v reševanju krize. Če bomo nadaljevali v duhu marčevske energetske razprave in razprave o berlinski izjavi, nam bo junija uspelo stopiti "velik korak naprej" pri ustvarjanju "Evrope, ki deluje", je pojasnila. "To je v našem interesu in naša odgovornost," je poudarila.

Portugalski premier Jose Socrates naj bi sicer po navedbah diplomatskih virov nemško predsedstvo pozval, naj junija opredeli "natančen okvir" pogajanj o novem dokumentu. Natančno naj torej opredeli, ali se bo nova pogodba pisala na podlagi Pogodbe iz Nice, kar naj bi bila po zadnjih podatkih najverjetnejša rešitev, ali kako drugače, tako da bi bila pogajanja v okviru medvladne konference čim bolj tehnična.

Nova pogodba v času slovenskega predsedstva?

V primeru učinkovitih pogajanj - torej če bi države članice junija dejansko dosegle dogovor o natančnem načrtu - je mogoče pričakovati celo, da bi lahko bila nova pogodba podpisana v času slovenskega predsedovanja. Za uresničitev teh načrtov pa bo ključno prvo srečanje vseh šerp, nacionalnih predstavnikov za pogajanja o novi pogodbi, v torek v Berlinu. Časa za konsenz namreč ni več veliko, tako je prve pomembne konkretne odločitve pričakovati prav v Berlinu.

Slovenija, ki je ustavno pogodbo ratificirala, se sicer zavzema za ohranitev čim več njene vsebine, vendar se prav tako zaveda, da so spremembe neizogibne, zato poudarja, da bi za korak naprej, ki je nujen, morala popustiti oba tabora članic - tiste, ki so dokument ratificirale, in tiste, ki ga niso - in najti kompromis. Prav tako Slovenija poudarja, da je junij ključen datum za dosego tega kompromisa, ki je najbolj vprašljiv zaradi nasprotovanja v Londonu, Varšavi, Pragi in Haagu.

Oblikovanje nove pogodbe je sporno predvsem zaradi tega, ker naj bi novi dokument na novo oblikoval razmerja med sedemindvajseterico pa tudi okrepil nadnacionalni vidik unije, čemur najbolj nasprotujejo Velika Britanija in Nizozemska ter najbolj evroskeptični novinki, Češka in Poljska. Francija, ki je skupaj z Nizozemsko z zavrnitvijo ustave na referendumu pred dvema letoma krizo sprožila, pa naj bi bila po koncu predsedniških volitev bolj pripravljena na kompromis, tudi zato, ker naj bi se v prihodnje osredotočila na preoblikovanje kmetijske politike.