VIDEO: 'Živela Jugoslavija, živel Tito'

Po Titovi smrti je prišlo do grozovite vojne v državah nekdanje Jugoslavije in odkritja povojnih gorbišč, s tem pa se je Titova podoba zamajala. Po drugi strani pa nostalgično iskanje neke boljše in srečnejše Jugoslavije pri mnogih osebah še vedno ostaja. Zdi se, da mit ali podoba odločnega državnika in diplomata kar noče izginiti iz zavesti današnjih generacij.

Poimenovanje ulice po Titu

Zanimivo je tudi, da prav na današnji dan ljubljanski mestni svetniki razpravljajo o predlogu poimenovanja nove mestne vpadnice po Josipu Brozu Titu.

"Če mene na dan ne ustavi 50 ljudi na cesti in mi čestita zaradi tega, potem naj me vrag vzame. Ljubljančani niso ljudje brez spomina, pa če se še tako trudijo izbrisati to zgodovino in jo obrniti na glavo. /.../ Ta agresivnost desnice pri obračanju zgodovine na glavo je začela ljudem tako presedati, da smo mi kot mestni svet morali nekaj narediti glede tega," je pred dnevom mladosti komentiral preimenovnaje ulice ljubljanski mestni svetnik Peter Božič.

Kakršno koli mnenje že imamo o Titu, je vsekakor ena izmed pomembnih osebnosti, ki je zaznamovala zgodovino 20. stoletja.

Dan mladosti

Dan mladosti je prav gotovo zaznamovala tudi Titova štafeta mladosti, ki so jo s čestitkami mladine za Titov rojstni dan prvič ponesli čez takratno Jugoslavijo leta 1945, ko so jo poimenovali Štafeta mladosti, ter so jo potem vsako leto 25. maja na domnevni dan Titovega rojstva prinesli v Beograd in jo izročili takratnemu predsedniku. Prireditve niso prekinili niti po Titovi smrti 4. maja 1980 v ljubljanskem kliničnem centru, ampak so jo nadaljevali vse do 1987, vendar pod sloganom Tudi po Titu – Tito.

Čeprav je od zadnje uradne proslave dneva mladosti minilo več kot 20 let, srečanja privržencev Josipa Broza Tita za 25. maj potekajo še vedno v njegovem rojstnem kraju, tj. v Kumrovcu, v Tivtu v Črni gori in še nekaterih mestih nekdanje skupne države.

Tito – tarča mnogih kritik

Po razpadu Jugoslavije in vzponu nacionalizma na tleh nekdanje države je bil Tito tarča številnih kritik, še posebej po odkritjih množičnih povojnih grobišč po Sloveniji in drugod po nekdanjih državah Jugoslavije. Večino mest in ulic, ki so nosila njegovo ime, so preimenovali, fotografije, kipi, njegove limuzine so končali v muzejih in zasebnih zbirkah. Edini kip maršala v Sloveniji, ki je ostal na svojem prvotnem mestu, stoji v Velenju.

Je pa pred štirimi leti prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti na svojem vrtu postavil doprsni kip maršala Tita. Kot je ob odkritju spomenika povedal Jelinčič, je bil "Josip Broz Tito sin slovenske matere, zmagovalec druge svetovne vojne in maršal Jugoslavije, velik človek, pa tudi velik modrec".

Kljub temu se Tito spet pojavlja na lestvicah največjih osebnosti, ki so zaznamovale 20. stoletje. Med vojno je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, po njej pa najprej predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Tito je 13. januarja 1953 postal predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator ter absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. Leta 1961 je z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih.

Kot je znano, je Tito po dolgi in hudi bolezni umrl v ljubljanskem kliničnem centru 4. maja 1980, tri tedne pred 88. rojstnim dnevom. Na zadnji poti od Ljubljane do Beograda, kamor so krsto odpeljali s Titovim modrim vlakom, se je zbrala nepregledna množica objokanih ljudi. Pokopali so ga blizu njegove rezidence v elitnem delu srbske prestolnice Dedinje. Njegovega pogreba 8. maja 1980 v Beogradu se je udeležilo 209 delegacij iz 127 držav.