VIDEO: Trpljenje pred smrtjo

Člani organizacije Sočutje med rejci (Compassion in World Farming) so od marca do septembra obiskali prašičje farme v petih držav Evropske unije, in sicer v Nemčiji, Španiji, Veliki Britaniji, na Nizozemskem in Madžarskem. V tajni raziskavi so sodelovali tudi člani Obalnega društva proti mučenju živali iz Kopra, ki so o vsem obvestili evropsko komisarko za zdravje Androulo Vassiliou. Nad videnim so bili šokirani. "Obalno društvo proti mučenju živali in Compassion in World Farming apelirata na Evropsko komisijo in na slovensko vlado, naj uveljavi evropsko zakonodajo, ki predpisuje nastilj, kot je slama, in končno prepove rezanje repov. Zahtevamo tudi, da se okrepi zakonodaja in se prepreči nadaljnje vsakodnevno trpljenje teh živahnih in inteligentnih živali," pozivajo.

Evropski prašiči so gojeni v strašanskih in pogosto nelegalnih razmerah, je razkrila raziskava. Večina svinj mora preživeti v tako ozkih kletkah, da se niti obrniti ne morejo, večina pitanih prašičev pa je natlačenih v prenatrpanih, pogosto umazanih oborah, brez nastilja. Prav tako imajo porezane repe, kar evropska zakonodaja prepoveduje.Majhnim prašičkom jih režejo, da bi preprečili grizenje, do katerega prihaja, "ker so zdolgočaseni in frustrirani v oborah na golih tleh brez nastilja in obogatenega okolja. Prašiči so zelo inteligentna bitja, ki rada rijejo in se krmijo. Če živijo v bednih razmerah in brez nastilja, se tiščijo skupaj in drug drugemu žvečijo repe iz čistega dolgočasja. Iz istih razlogov grizejo tudi kovinske ograje," opozarjajo. V društvih za zaščito živali so prepričani, da bi bili prašiči v urejenem okolju, kjer bi lahko tudi rili, kot jim veleva narava, manj nasilni.

Prav tako je po mnenju društva nehumano kastriranje. "Večina samcev je kastrirana brez anestetikov, kar je ekstremno boleče. Kastrirajo jih zato, da meso odraslih samcev ne bi imelo neprijetnega vonja," so pojasnili. Trpijo tudi breje svinje, ki jih zaprejo v kletke, v katerih se niti obrniti ne morejo. Tik pred porodom jo preselijo v prasitveno kletko, ki je prav tako izjemno ozka. V njej ostane, dokler mladičkov ne vzamejo, torej po približno štirih tednih. Nato jo spet oplodijo in brejo stlačijo v kletko, katerih uporabo opravičujejo s trditvijo, da bi svinje v nasprotnem primeru potlačile pujske. "Kakor koli, kletka je že prepovedana v Švici in švicarske raziskave so pokazale, da je lahko pogin med pujski prav tako nizek v dobro načrtovanih prasitvenih oborah, kjer je dovolj prostora za svinjo, kot v nemogočih razmerah v kletkah, kjer se svinja niti obrniti ne more," opozarjajo v koprskem društvu. A so spremembe že na vidiku. Svinjske kletke bodo v Evropski uniji prepovedane z letom 2013 po četrtem tednu brejosti, že sedaj pa niso dovoljene na Švedskem in v Veliki Britaniji.

Direktivo o prašičih bodo pregledali naslednje leto, društva za zaščito živali pa že danes pozivajo k številnim spremembam. Prosijo za prepoved svinjskih kletk, ščipanja zob in kastracije ter za poostritev nadzora nad rezanjem repov in steljo. Prav tako poudarjajo, da bi morali imeti prašiči veliko več bivalnega prostora, v katerem bi lepše živeli. In kaj lahko stori potrošnik? Kupuje svinjino, slanino, šunko in pršut, ki prihaja od prašičev, gojenih na farmah proste reje ali z bioloških kmetij.